Po 12. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 2004 je vsaka "dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze", pod določenimi pogoji enaka zakonski zvezi in ju temu primerno enači tudi zakon o zakonski zvezi.

Obstajati mora medsebojna čustvena navezanost
Izraz "življenjska skupnost" predpostavlja, da mora med partnejema v tej skupnosti obstajati medsebojna čustveno navezanost (kot pri možu in ženi), da mora to biti tudi ekonomska skupnost, praviloma pa je pogoj tudi skupno prebivanje in gospodinjstvo oz. isti naslov - vendar to ni absolutni dokaz za življenjsko skupnost.

Zunajzakonska skupnost partnerjema na področju družinskih razmerij omogoča enake pravne posledice kot zakonska zveza (tako je položaj zakoncev in zunajzakonskih partnerjev izenačen glede skupnega premoženja, skupnih otrok, medsebojne dolžnosti preživljanja itd.), na nekaterih drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice le, če zakon tako določa (taka izenačitev na primer obstaja na področju dedovanja).

Čas ni pomemben, pomembna so čustva
V Sloveniji velja (zmotno!) prepričanje, da mora zunajzakonska skupnost trajati vsaj tri leta (po nekaterih informacijah, ki krožijo, tudi dve leti), da je veljavna, vendar to ni res -obstoj zunajzakonske skupnosti se presoja od primera do primera, pri tem pa je pomembneje, da med partnerjema obstaja enaka čustvena in življenjska vez kot med zakoncema, kot pa čas trajanja take zveze.

Zunajzakonska skupnost ni veljavna v istih primerih, ko tudi zakonska zveza med določenima partnerjema ne bi bila veljavna (npr. ko gre za brata in sestro, ko je eden od partnerjev uradno še v drugi zakonski zvezi, kadar je eden mladoleten itd.).

In kako se "odregistrirati"? Ta možnosti ni opredeljena.
Znano je, da so v torek so poslanci SDS-a, SNS-a, SLS-a in (precej nepričakovano) poslanci DeSUS-a z 41 glasovi za in s 40 proti izglasovali dopolnilo družinskega zakonika, ki se glasi: "Zunajzakonska skupnost je življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom ali se jima v tej vezi rodi otrok." Dopolnilo sicer ne določa, kako se "odregistrirati", niti se ne dotika vprašanja števila ljudi v registrirani skupnosti.

Dan po glasovanju se je zaradi dopolnila usul plaz kritik, predvsem iz LDS-a s predsednico stranke in ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal na čelu, na ministrstvu za notranje zadeve pa so opozorili, da predlagana (in izglasovana) registracija zunajzakonske skupnosti "ni v skladu z neformalno naravo zunajzakonske skupnosti, saj gre za pare, ki take formalnosti očitno ne želijo in jih tudi z zakonom ne gre v to siliti na način, da se z zakonom predpiše obvezno registracijo zunajzakonske skupnosti".

France Cukjati (SDS) pa je v imenu predlagateljev dopolnila zatrdil, da je njihovo dopolnilo le povzetek pripomb MNZ-ja na del zakona, ki ureja zunajzakonsko skupnost. Cukjati opozarja, da ne bo šlo za registracijo, ampak le za izjavo, s katero bosta partnerja izrazila svojo voljo. Verjame, da bo izjava partnerjema omogočala, da se izogneta zapletom pri dokazovanju, ali zunajpartnerska skupnost obstaja.