"Priznanje v ustavi bi bilo samo simbolno priznanje pravic teh skupnosti kot kolektivnih entitet. To bi bil znak, da so sprejete v tej družbi. To so naši, slovenski državljani, so lojalni slovenski družbi, plačujejo davke. Konec koncev jih je 15 odstotkov v Republiki Sloveniji," je v oddaji NaGlas! dejala poslanka SMC-ja Jasna Murgel, ki podpira pobudo Zveze zvez konstitutivnih narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji, da njihovi pripadniki pridobijo status manjšin.

Zveza zvez si že leto dni prizadeva, da bi se urejanje statusa začelo z uvrstitvijo dodatnega člena v slovensko ustavo, ki bi se glasil: "Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in posebne pravice ureja zakon."

SDS molči, NSi proti, a bi se pogovarjal
V SMC-ju pobudo podpirajo. Spomnili so, da je ureditev statusa zapisana tudi v koalicijski pogodbi. V SD-ju so za nadaljevanje urejanja statusa narodnih skupnosti s spremembami področnih zakonov, v DeSUS-u še nimajo stališča. V NSi-ju menijo, da je sedanja ureditev položaja skupnosti ustrezna, da pa se je treba še naprej pogovarjati. V največji opozicijski stranki SDS pobude niso hoteli komentirati, v opozicijski Združeni levici (ZL) priznanje statusa manjšin zelo podpirajo.

Pet let se ni nič premaknilo
Te dni mineva pet let, odkar je DZ sprejel Deklaracijo RS o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja v RS, s čimer so prvič vse parlamentarne stranke priznale obstoj albanske, bošnjaške, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti v Sloveniji. Položaj se v tem času ni izboljšal.

Vpis v ustavo kot moralno zadoščenje
Predstavnik Zveze zvez dr. Ilija Dimitrievski pravi, da so se v zvezi s svojo pobudo za priznanje manjšinskega statusa v preteklem letu pogovarjali z vsemi parlamentarnimi strankami. Vse stranke so se na pobudo v osnovi odzvale pozitivno, še najbolj ZL, ki jo podpira v celoti, druge stranke pa so še imele določene pomisleke:
"Največ na račun participacije v DZ-ju. Razložili smo jim, da to za nas ni osnovno vprašanje. Bili so tudi različni poskusi, da nas odvrnejo od dela pobude, v katerem predlagamo spremembo ustave, s predlogom, da vsa vprašanja razrešimo skozi področne zakone. Toda, mi smo prepričani, da je treba zaradi moralnega zadoščenja skupnosti oziroma 15 odstotkov ljudi, ki živijo v Sloveniji, to priznanje zapisati v ustavi."

Glasu v parlamentu ne potrebujejo
Zagotovljeni poslanski sedeži v parlamentu niso v ospredju želja Zveze zvez, četudi ocenjujejo, da njihovi interesi v DZ-ju niso dovolj dobro in jasno zastopani.
Poslanka Združene levice (ZL) Violeta Tomić o vprašanju politične participacije skupnosti pravi: "Vrata Združene levice so jim vedno odprta, kajti mi smo res naklonjeni vsem manjšinam. Tu gre za tako imenovane nove manjšine in trdno stojim za tem, da morajo dobiti pravice soodločanja in da se morajo priznati."

"Ko jim zmanjka argumentov, nisem Slovenka"
Tomićeva, sicer rojena v Sarajevu v mešanem zakonu, odrasla pa v Beli krajini, pravi, da debate v slovenski politiki ne potekajo vedno v duhu strpnosti in medkulturnega spoštovanja: "Kadar ljudem zmanjka argumentov, da bi me potolkli, me pogosto opozorijo, da najbrž nisem Slovenka, da pa imam slovensko državljanstvo in naj le pazim, kaj počnem. Večkrat mi dajo vedeti, da naj bom kar tiho."

Kakovostna integracija
Poslanec SMC-ja Saša Tabaković podobnih izkušenj v slovenski politiki ni imel: "Sem otrok bosanskih staršev, vendar sem se tukaj rodil in ni bila to ne prednost ne ovira. Mislim, da so predvsem pomembne neke druge kvalitete, ki jih človek mora imeti, zato da lahko vstopi v politiko, in zdi se mi, da je kakovostna integracija v slovensko družbo edino merilo, pri teh narodnostnih vprašanjih."

Kaj pravi koalicijska pogodba?
Podobno kot Tomićeva, tudi Tabaković podpira napore Zveze zvez kulturnih društev skupnosti za ureditev njihovih kolektivnih pravic: "Kot je bilo nakazano z njihove strani, ne gre za politično participacijo v smislu zagotavljanja poslanskega sedeža v DZ-ju, dvojezičnih tabel in podobno. Gre za vprašanje kakovostnejše integracije in vzajemnega spoštovanja narodne identitete kot take. V poslanski skupini SMC-ja smo naklonjeni reševanju tega statusa, konec koncev je to zapisano tudi v naši koalicijski pogodbi."

Status, kot ga ima romska skupnost
Jasna Murgel na vprašanje, ali je res nujna sprememba ustave ali pa je položaj narodnih skupnosti mogoče urediti s krovnim zakonom, odgovarja: "Mogoče je urediti v krovnem zakonu, ampak glede na status teh narodov, ki so obstajali v tej državi že prej in so konstitutivni del Slovenije, menim, da bi vsekakor simbolna ureditev v ustavi bila potrebna. Seveda pa je mogoče z nekim krovnim zakonom, tako kot pri romski skupnosti, urediti posamezne pravice. In to tudi je namen spremembe ustave, da bi se potem pravice uredile z zakonom. Že zdaj se veliko zadev izvaja, ampak so urejene po nekih področnih zakonih ali pa sploh niso urejene."

Boljša integracija in spoštovanje vrednot
Zato poslanka, ki je bila sama rojena v Bosni in Hercegovini in izvira iz narodnostno mešane družine, meni, da bi bilo "zelo dobro, da bi bilo to urejeno v enem zakonu".
"Potem bi tudi lahko odpravili strahove pred tem, da si ti ljudje želijo več, kot jim pripada. Dejansko bi to omogočilo boljšo integracijo teh skupnosti, tako da bi se počutili, da so dejansko tu doma, takšni, kot so ob ohranjanju svojih značilnosti, ampak ob vključevanju in sprejemanju vsega, kar je v Sloveniji veljavni pravni red in kar so vrednote v Sloveniji."

Proti pobudi, za pogovor
Poslanec opozicijske Nove Slovenije Jernej Vrtovec pa meni, da že trenutni sistem zagotavlja ustrezne možnosti za politično participacijo pripadnikov skupnosti.
Ne podpira pobude Zveze zvez, da bi skupnosti dobile status manjšine, meni pa, da se je o tem treba pogovarjati: "Odkar sem jaz poslanec v Državnem zboru, se o tem še nikoli nismo pogovarjali in apeliram na Vlado ali pristojno ministrstvo, naj pride ven s pobudo, o kateri se bomo lahko pogovorili."

Manjšinski status v praksi
Dimitrievski takole pojasnjuje, zakaj vztrajajo pri spremembi ustave: "Ustava je trajnejša in na tej ustavni podlagi lahko vsa vprašanja, ki so pomembna za delovanje skupnosti, razrešujemo s krovnim zakonom ali pa po posameznih področjih. Denimo, prisotnost skupnosti v medijih bi lahko rešili v okviru Zakona o Radioteleviziji Slovenija".

Materni jeziki tudi v šolah
In še: "V zakonu o šolstvu bi uredili vprašanje izbirnega predmeta maternega jezika za pripadnike skupnosti, na področju kulture pa bi bilo treba urediti vprašanje financiranja kulturnih društev skupnosti oziroma bolje podpreti delovanje te široke mreže več kot sto kulturnih društev v Sloveniji, ki so zdaj relativno slabo financirana in še ta nezadovoljiva podpora prek Javnega sklada za kulturne dejavnosti se iz leta v leto krči."