Do 21.20 je bilo preštetih 99,66 odstotka glasovnic. ZA je glasovalo 185.548 volivcev (53,46 odstotka), PROTI pa 161.562 (46,54 odstotka).

Da bi zakon padel in bi torej pobudniki referenduma, ki mu nasprotujejo, uspeli, bi morala najmanj petina volilnih upravičencev, torej približno 342.000 volivcev, glasovati proti.

Referenduma se je po delnih neuradnih podatkih udeležilo približno 20 odstotkov volilnih upravičencev.

Že kmalu po zaprtju volišč je tako postalo jasno, da so bili v referendumski kampanji pri prepričevanju volivcev uspešnejši podporniki zakona o drugem tiru.

Pobudnik referenduma Vili Kovačič je sicer že napovedal, da bo zakon zdaj vložil v ustavno presojo, obrnil se bo tudi na ustavno sodišče. Vladna stran pa medtem v nizki volilni udeležbi vidi znak, da imajo volivci dovolj političnih igric in da odločitve o pomembnih infrastrukturnih projektih raje prepuščajo vladi.

Volivci na tudi predčasnem glasovanju zakon podprli
Tudi večina volivcev, ki so na referendumu o zakonu o drugem tiru glas oddali predčasno, je zakon podprla.

Za je namreč glasovalo 54,14 odstotka, proti pa 45,86 odstotka volivcev. Predčasnega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru se je v treh dneh udeležil 14.201 volivec oz. 0,83 odstotka vseh upravičencev.

Nizka volilna udeležba
Referendum je zaznamovala tudi nizka volilna udeležba, bila je med najnižjimi v zgodovini samostojne Slovenije. Zadnji uradni podatek o volilni udeležbi, ki ga je objavila Državna volilna komisija, velja za čas do 16. ure. Do takrat je na referendumu svoj glas oddalo dobrih 245.000 volivcev ali 14,3 odstotka vseh volilnih upravičencev. Po večernih delnih neuradnih podatkih pa se je današnjega referenduma udeležilo približno 20 odstotkov volilnih upravičencev.

Zakon o drugem tiru je na današnjem referendumu podprla večina volivcev v skoraj vseh volilnih enotah, izjemi sta bili volilni enoti Ljubljana Center in Kranj. Najprepričljiveje so ga podprli v volilni enoti Ptuj. Tam se je sicer referenduma udeležilo najmanj volivcev, medtem ko je bila udeležba najvišja v volilni enoti Postojna.

Kaj določa zakon?
Zakon, ki ga je državni zbor sprejel 8. maja, ureja način izvedbe investicije, gradnjo in upravljanje drugega železniškega tira Divača-Koper, ne govori o ceni drugega tira, pač pa določa financiranje, odplačevanje in določa podjetje, ki bo imelo 45 let koncesijo za upravljanje in v katerega lahko kapitalske vložke v manjšem deležu kot Slovenija vplačajo tudi zaledne države. Poleg tega je četrtina sredstev načrtovana iz evropskih razpisov, tretjino pa bi predstavljala posojila Evropske investicijske banke in SID banke.

Pri izvedbi referenduma je sodelovalo več kot 20.000 ljudi, večinoma članov volilnih komisij in volilnih odborov, referendum pa je državo po podatkih Državne volilne komisije stal 3,3 milijona evrov.