Za odlok o razpisu referenduma s takšno vsebino je glasovalo 60 poslancev, 11 pa jih je bilo proti. Navzočih je bilo 74 poslancev. Sprejetje predloga je bilo pričakovano, saj so mu poslanske skupine že v predstavitvi svojih stališč večinoma napovedale podporo, edino v Združeni levici (ZL) so napovedali glasovanje proti predlogu, saj referenduma o človekovih pravicah po njihovih besedah ne bi smelo biti.

SDS in NSi proti posegom v zakonsko zvezo
Pomembne razlike so bile v razpravi glede potrebnosti referenduma o noveli in glede novele, ki izenačuje pravice heteroseksualnih parov s pravicami istospolnih. V poslanskih skupinah koalicijskih strank, v ZL-ju in nepovezani poslanci so obžalovali, da je ustavno sodišče dopustilo referendum s področja človekovih pravic, a so hkrati izražali upanje, da bosta na dan referenduma prevladala razum in spoštovanje človekovih pravic.

V SDS-u so se strinjali, da je treba k vprašanju istospolnih parov pristopiti odgovorno, a ne z redefinicijo zakonske zveze, v NSi-ju pa so opozorili, da novela ne priznava pomena materinstva in očetovstva za razvoj otrok.

ZL kritičen do peterice ustavnih sodnikov
V ZL-ju so bili po odloku DZ-ja znova kritični tudi v odzivu. "Z njim bo namreč razpisan referendum, na katerem bo o pravicah manjšine odločala večina. Ne samo, da bo na podlagi tega odloka večina odločala o pravicah manjšine, odločala bo tudi o tem, ali je v Sloveniji dovoljena diskriminacija majhne skupine ljudi. Odločali bomo torej o človekovih pravicah in enakosti pred zakonom," so opozorili.

Kritični so bili tudi do petih ustavnih sodnikov, ki so se po njihovih besedah odločili, "da se lahko v Sloveniji na referendumu glasuje o človekovih pravicah".
Tudi z datumom referenduma niso zadovoljni. "Referendum v času praznikov in dopustov namreč ni ravno primeren, saj bi radi čim več ljudem omogočili, da pridejo na referendum in podprejo odpravo diskriminacije istospolnih. Da mora biti to glavni cilj pri določanju datuma, izhaja tako iz ustave kot iz dosedanje prakse ustavnega sodišča," so še zapisali.

Zevnikova napovedala lepo kampanjo
V Koaliciji Za otroke gre! so po drugi strani zadovoljni z datumom referenduma. Po mnenju sovoditeljice koalicije Metke Zevnik bo to priložnost, da se tudi zaradi prihoda zdomcev pred božičnimi prazniki referenduma udeleži več ljudi, kot bi se ga sicer.

Ponovila je, da gre za družinski referendum, za zaščito otrok, očetov, mater in starih staršev. Novela zakona je najbolj krivična do otrok, je prepričana. Novela zakona, je naštela, ne priznava pomena materinstva in očetovstva, ženske in moškega za rojstvo, vzgojo in razvoj otroka, uvaja pa posvojitev otroka v istospolno razmerje.

Ob tem napoveduje lepo kampanjo in pričakuje, da bo strpna z obeh strani, pričakujejo pa tudi kakovostno, pravično in nepristransko poročanje medijev. Na vprašanje, ali gredo v kampanjo s Katoliško cerkvijo, je odvrnila, da kolikor ve, RKC kot institucija ne vstopa v kampanje.

Novela zakona prek ustavnega sodišča do referenduma
Novela zakona izenačuje pravice heterospolnih in istospolnih partnerskih skupnosti v vseh elementih. Tako bi lahko tudi istospolni pari uveljavljali pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze, omogočena pa bi jim bila tudi posvojitev otrok. DZ je novelo sprejel 3. marca, a zaradi začetka postopka za razpis referenduma, ki ga je začela koalicija Za otroke gre, ni začela veljati. Nato je DZ 26. marca sprejel sklep, da se referendumska pobuda nanaša na zakon, glede katerega referendum ni dopusten.

Koalicija Za otroke gre se je na ta sklep pritožila na ustavno sodišče. To je odločilo, da se sklep DZ razveljavi in da je referendum dopusten. Koalicija Za otroke gre je 30. oktobra v DZ vložila zahtevo za razpis referenduma, podprto z nekaj več kot 48.000 podpisi državljanov. Kot so odločili danes, bo referendum torej 20. decembra, roki za referendumska opravila pa bodo začeli teči 9. novembra.