Predstavniki sodelujočih strank v tej različici hipotetične manjšinske vlade. Foto: BoBo
Predstavniki sodelujočih strank v tej različici hipotetične manjšinske vlade. Foto: BoBo

SMC in SAB jemljeta termin manjšinska vlada dobesedno. Predlagam 1+5. LMŠ sama v koaliciji z močno podporo od zunaj. Septembra sledi ohladitev, morda bo koristilo.

Šarec na Twitterju
Levica bo v nekaj dneh sporočila svoje pogoje za projektno sodelovanje. Foto: BoBo/Borut Živulović
Alenka Bratušek Levici očita, da je stisnila rep med noge. Foto: BoBo

Krog in pol 'sredinskih' poskusov je za nami, teče še polovica t. i. kroga obupanih, ko se skuša dobiti podaljšek oblasti za vsako ceno. Ni rečeno, da to ne bo uspelo, saj so silnice, ki vlečejo v to smer, močne. Zagotovo pa to ne bo dolgo trajalo, tako da nobene panike.

Predsednik SDS-a Janez Janša
Kako stabilna in učinkovita bi bila manjšinska vlada?
SMC in SAB imata pomisleke o manjšinski vladi

Prvak SMC-ja Miro Cerar je v pismu članom sveta stranke vnovič izrazil pomislek o tem, ali je mogoče sestaviti učinkovito vlado le s podporo šeste stranke od zunaj, kar predlaga Levica. S pismom je člane sveta stranke po pogovorih v sredo seznanil z odločitvijo Levice, in v pismu navedel, da med vsemi šestimi strankami še vedno ostaja aktualna podpora Marjanu Šarcu za mandatarja. "Se pa ob tem odpira vprašanje, ali bo na ta način mogoče oblikovati učinkovito vlado. V tem primeru bi namreč imeli manjšinsko vlado s projektno podporo Levice," je poudaril in dodal, da je do tega modela vlade "absolutni pridržek že izrazila Stranka Alenke Bratušek (SAB), ki je napovedala, da v primeru manjšinske vlade tudi oni v njej ne bi sodelovali z ministri (bi jo pa podprli na glasovanju v državnem zboru)".

Cerar je člane sveta ob tem seznanil, da je pridržek izrazil tudi sam: "Prvič, ker o tem ne morem odločati sam, temveč svet naše stranke, in drugič, ker se mi zdi neprimerno kot osnovo za delovanje morebitne nove vlade sprejeti celotni kompromisni sporazum, dosežen z Levico, če le-ta v vladi sploh ne namerava sodelovati."

Podpora SMC-ja Šarcu ni vprašljiva
Kot so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili v stranki, v pismu ni objavljenega nič pomembno novega ali presenetljivega. "Pomisleki, ki jih je vzbudila odločitev Levice o ne vstopu v koalicijo, so razumljivi in logični, vendar pa vsaj, ko govorimo o SMC-ju, ne pomenijo dvoma o odločitvah, ki sta za stranko v kontekstu pogajanj za oblikovanje prihodnje koalicije najpomembnejši: 1. da si v SMC-ju prizadevamo za oblikovanje levosredinske koalicije in 2. da gredo glasovi SMC-ja v podporo Marjanu Šarcu za mandatarja prihodnje vlade. Vsakršno drugačno sklepanje na osnovi predsednikovega pisma je zmotno ali namerno zavajajoče," so v stranki pospremili poročanje enega od medijev.

Cerar je sicer že v sredo po pogovorih v izjavi novinarjem dejal, da manjšinska vlada ni najboljša rešitev. "Prihajamo v fazo pogajanj, ko je situacija za državo vedno bolj resna, kajti Slovenija nujno potrebuje stabilno vlado," je tedaj dejal Cerar.

Cerar je v pismu članom sveta dodal tudi, da zdajšnji osnutek koalicijskega sporazuma še vedno ni ovrednoten s finančnega vidika. "Šele ko bo jasna njegova javnofinančna vzdržnost, bo mogoče oblikovati dokončno besedilo koalicijskega sporazuma, se o njem na ustreznih ravneh odločati in uskladiti tudi način sodelovanja v koalicijo vključenih strank ter kadrovski razrez," je zapisal. Pričakovati je, da se bodo o tem in tudi že o predlogu sporazuma o sodelovanju, ki ga bo do konca tedna pripravila Levica, pogovarjali na torkovi seji sveta stranke.

Šarec: Ohladitev bo morda koristila
Šarec je v sredo po pogovorih šesterice strank zatrdil, da v nobeni od drugih strank, s katerimi se pogajajo o vladni koaliciji, niso dejali, da bi v primeru manjšinske vlade in projektnega sodelovanja Levice tudi sami z vlado le projektno sodelovali. Danes pa je na Twitterju zapisal, da "SMC in SAB jemljeta termin manjšinska vlada dobesedno. Predlagam 1+5. LMŠ sama v koaliciji z močno podporo od zunaj". Ob tem je opozoril tudi na alternativno možnost novih volitev, ko je dodal, da "septembra sledi ohladitev, morda bo koristilo".

Bratuškova: Levica stisnila rep med noge
V SAB-u dogajanja na pogovorih, ki so potekali za zaprtimi vrati, ne želijo dodatno komentirati, tako Cerarjevih besed o absolutnem pridržku Bratuškove niso ne potrdili ne zanikali. So pa tudi oni ponovili, da ima Šarec na glasovanju za mandatarja zagotovljene njihove glasove. O vstopu SAB v koalicijo pa se bo moral dokončno odločiti svet stranke, ki pa še ni sklican.

Predsednica stranke Alenka Bratušek je že v sredo ostro nastopila proti odločitvi Levice, ki da je stisnila rep med noge. Dodala je še, da se bo po Šarčevi izvolitvi za mandatarja zgodba oblikovanja vlade začela na novo, in pozvala stranke, "ki jim je do tega, da Slovenija dobi vlado ter da Slovenija in vlada nekaj naredita za ljudi in državo", da "pridejo zraven, in to v polni obliki, ne le s podporo od zunaj".

Pogoji za projektno sodelovanje
Svet stranke Levica je v torek zavrnil vstop v vladno koalicijo, ki jo skuša oblikovati Šarec, menijo pa, da je osnutek koalicijske pogodbe, o kateri so se pogajali, dobra podlaga za to, da Levica Šarčevo manjšinsko vlado podpre in z njo sklene sporazum o projektnem sodelovanju.

Po sestanku predstavnikov Levice s predstavniki LMŠ-ja, SD-ja, SMC-ja, SAB-a in DeSUS-a v sredo so tako sporočili, da se bodo v prihodnje usklajevali o projektnem sodelovanju. Po mnenju predsednika LMŠ-ja in pretendenta za mandatarja Šarca je manjšinska vlada s podporo Levice mogoča, če bo omenjena stranka ponudila sodelovanje, ki bo vzdržno.

Kot so v Levici danes navedli za Slovensko tiskovno agencijo, bodo predlog sporazuma o projektnem partnerstvu za podporo manjšinski vladi omenjeni peterici strank poslali do konca tedna, na začetku naslednjega tedna pa bodo nadaljevali pogovore, da bi uskladili sporazum. V sredo po srečanju je Šarec pojasnil, da bo temelj za projektno sodelovanje osnutek koalicijske pogodbe, o katerem so se usklajevali v preteklih dneh.

V Levici so pojasnili tudi, da bo sporazum začel veljati ob pozitivni odločitvi članstva na referendumu, ki mora torej torkovo odločitev sveta stranke še potrditi.

Notranji referendum, o katerem so člane obvestili v soboto, poteka v obliki tajnega elektronskega glasovanja. Glasovanje bo trajalo sedem dni in se končalo prihodnji teden v sredo opolnoči, izidi pa bodo na voljo najpozneje v petek, 10. avgusta, so napovedali v stranki.

Na ta dan, 10. avgusta, se bo tudi končal drugi krog iskanja mandatarskega kandidata, v katerem lahko kandidata poleg predsednika republike Boruta Pahorja predlagajo tudi poslanci.

Janša: Brez panike, ne bo trajalo
Cilj SDS-a je sestaviti stabilno vlado, če to ni mogoče, je boljše, da gremo na volitve, je v pogovoru za Radio Ognjišče ponovil prvak stranke Janez Janša. Po njegovih besedah trenutno teče druga polovica "t. i. kroga obupanih". Janša je sicer pogajanja peterice strank pod okriljem Marjana Šarca z Levico v pogovoru, ki so ga posneli med taborom SDS-a v Bovcu, ocenil kot farso, saj da je popolnoma jasno, da neke stvari ne gredo skupaj, saj je Slovenija v EU-ju in Natu. "Krog in pol 'sredinskih' poskusov je za nami, teče še polovica t. i. kroga obupanih, ko se skuša dobiti podaljšek oblasti za vsako ceno. Ni rečeno, da to ne bo uspelo, saj so silnice, ki vlečejo v to smer, močne. Zagotovo pa to ne bo dolgo trajalo, tako da nobene panike," je dejal predsednik SDS-a, ki je na nedavnih volitvah zmagal, a so parlamentarne stranke, razen SNS-a in NSi-a vabilo na koalicijske pogovore zavrnile.
Janša je spomnil, da je po pogovoru pri predsedniku države Borutu Pahorju ocenil, da "nima smisla igrati igro zapravljanja časa", ker je v teku poskus sestavljanja de facto nestabilne, šibke vlade. Spomnil je tudi na svoje besede, da bo mogoče priložnost za stabilno vlado, ki bi delala v dobro Slovenije, nastopila šele takrat, ko oz. če bodo propadli vsi poskusi, da se vzpostavi šibka vlada, ki bi služila zgolj za kuliso tistim, ki dejansko upravljajo Slovenijo. Stranski učinek politike izključevanja SDS-a pa je po njegovih besedah, da imajo sedaj "na svojem gnojišču kup malih petelinčkov, ki kikirikajo vsak v svojo smer in jih zgolj od daleč ni možno vedno pravočasno in učinkovito usmerjati".
Po njegovih besedah je globoka država zainteresirana za točno tak scenarij, kot pride zdaj - oblikovanje vlade, ki da je "dvakrat privezana" - prvič z vplivom, ki ga ima "zaledje, ozadje, kakor koli temu rečemo, skratka tisti, ki niso nastopili na volitvah", dodatno pa z nujno podporo formalno opozicijske "fanatične Levice". Takšna vlada sicer po Janševih ocenah ne bo mogla narediti nič, zato je prišlo tudi do poskusa, "da se NSi uporabi kot figov list", da se sestavi vlada, ki bi navzven kazala znake uravnoteženosti in reformni potencial. "NSi je ta trik pravočasno spregledala in se pravočasno umaknila, ni pa rečeno, da ne bo prišlo še do kakšnega poskusa v tretjem krogu, če bo do njega prišlo," je dejal Janša, saj bo takrat po njegovih besedah možnosti zmanjkovalo in se bo obup povečeval, v to smer bo pa delal tudi individualni strah tistih, ki so bili prvič izvoljeni.

SMC in SAB jemljeta termin manjšinska vlada dobesedno. Predlagam 1+5. LMŠ sama v koaliciji z močno podporo od zunaj. Septembra sledi ohladitev, morda bo koristilo.

Šarec na Twitterju

Krog in pol 'sredinskih' poskusov je za nami, teče še polovica t. i. kroga obupanih, ko se skuša dobiti podaljšek oblasti za vsako ceno. Ni rečeno, da to ne bo uspelo, saj so silnice, ki vlečejo v to smer, močne. Zagotovo pa to ne bo dolgo trajalo, tako da nobene panike.

Predsednik SDS-a Janez Janša
Kako stabilna in učinkovita bi bila manjšinska vlada?
SMC in SAB imata pomisleke o manjšinski vladi