Od začetka leta do oktobra so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje samo za dodatke k plačam porabili 355 tisoč evrov. Direktor inštituta je zaposlenim omogočil napredovanje tudi v obdobju, ko so bila ta v javnem sektorju zamrznjena, poleg 400 zaposlenih pa ima inštitut sklenjenih več kot 240 avtorskih in podjemnih pogodb.

Žena direktorja inštituta Jana Govc Eržen, ki je v tej instituciji zaposlena dopolnilno (20-odstotno), njeno mesečno izplačilo za teh 20 odstotkov pa znaša celo do 2.300 evrov bruto - zaradi povečanega obsega dela in nadur, čeprav uredba javnih uslužbencev govori prav o nezdružljivosti povečanega obsega dela in nadur za isto delo. A inštitut ni v prekršku, saj pravne vrzeli dopolnilnega petinskega dela v tem primeru ne problematizirajo.

Na inštitutu pravijo, da njeno izdatno delo tako ali tako plačuje zdravstvena zavarovalnica, ne pa nacionalni inštitut. Trdijo namreč, da s svojimi zaposlenimi ne sklepajo podjemnih pogodb. A to ne drži - zapisnik četrte seje inštituta kaže, da je svet potrdil podjemno pogodbo za Erženovo, a se je direktor kljub temu odločil, da bo njegova žena raje plačana prek nadurnega dela. Razlogov, zakaj takšna odločitev, Eržen ne pojasni.

Za dve uri mesečno tudi 1.100 evrov
Še en primer: nacionalni inštitut ima zaposleno zdravnico, ki dela le dve uri mesečno. Njena izplačila pa zaradi stalne pripravljenosti in nadur v zadnjih mesecih znašajo 530, 616, 973, 758, 1.142 in 1.100 evrov.

Tretji primer: nekdanja specializantka zdravnica je bila letos najprej štiri mesece na bolniškem dopustu, potem je odšla na strokovno izobraževanje v Indijo, nato pa je bolniški dopust nadaljevala. In ta ista zdravnica je imela v času dopusta vnesene sobotne nadure.

Napredujejo, čeprav ne bi smeli
Nacionalni inštitut je ob tem mimo pravil podpisoval napredovanja, ki so bila do aprila zamrznjena. Priznali so, da so se zgodila že pred aprilom, a le za kak razred ali dva. Kar pa ne drži - dokumenti z imeni in priimki razkrivajo, da so napredovali že avgusta lani in do januarja, in sicer celo od štiri do sedem plačnih razredov. Minister razen inšpekcijskih nadzorov, ki nič ne ugotovijo, nima nikakršne moči. Direktor pred kamero noče, očitke pa s pisnimi pojasnili zavrača.

Nataša Markovič, TV Slovenija