Poslanci so se seznanili z odstopno izjavo poslanca LMŠ-ja Darija Krajčiča. Krajčič je v obrazložitvi spomnil, da so "tistega dne" na odboru razpravljali o pokvarjenem mestu iz Poljske in o nadzoru neoporečnosti hrane v verigi. Ker je bil lačen, je šel v trgovino, in se spričo "nesrečnih okoliščin" odločil vzeti sendvič in s tem "preveriti nadzor". Dejanje je predstavil na seji in se po njej takoj vrnil v trgovino ter sendvič plačal. "Dejanje je bilo neprimerno, zato ga obžalujem," je dejal. Ni pa šlo za krajo, saj ni imel namena odtujitve, temveč na "neprimeren družbeni eksperiment, povezan z razpravo v državnem zboru." Obžaloval je, da je stranka LMŠ od njega pričakovala odstop, saj je to po njegovem prestrogo, preveč drakonsko. A ker si ne predstavlja, da bi delo nadaljeval kot nepovezani poslanec, je odstopil.

V poslanskih klopeh ga bo glede na volilne izide nasledil Nik Prebil.

Poslanska vprašanja

Dražji vrtci in domovi za ostarele
Suzana Lep Šimenko (SDS) je Šarca obtožila, da vodi neodgovorno ekonomsko politiko, saj je takoj ob nastopu vlade dvignil minimalno plačo in tudi plače javnih uslužbencev, breme pa prenesel na državljane. Zaradi višjih stroškov dela so zavodi dvignili cene javnih storitev, zlasti v vrtcih in domovih za ostarele, kar pomeni višje breme ravno za starejše in njih svojce, pa za mlade družine. "Dnevno lahko zasledimo, kako se dvigujejo cene vrtcev, gre za podražitve med petimi in 10 odstotki," je dejala. Pri domovih za ostarele gre v povprečju za 2-odstotne podražitve. Šarcu je zastavila vprašanje, kako bo v nadalje preprečeval, da bi se breme višjih plač v javnem sektorju še naprej prenašalo na uporabnike storitev, zlasti v vrtcih in domovih za ostarele.

Šarec je v odgovoru poudaril, da so se 1. januarja cene spremenile v 60 odstotkih domov za starejše in da dvig v povprečju ne presega dveh odstotkov ob upoštevanju, da se bodo morda marca cene ponekod še spremenile. Vlada pri tem "ni ravnala neodgovorno", saj je resorno ministrstvo domove pozvalo, naj pri morebitnih spremembah cen to počne odgovorno, upoštevajoč prihodke, odhodke in finančno stanje oskrbovancev, je dejal.

Dogovor z javnim sektorjem je bilo treba sprejeti, sicer bi Slovenijo zadel stavkovni val, ki bi paraliziral številne javne storitve, je odločitev pojasnil Šarec. Pri tem je upošteval, da je Slovenija šla skozi desetletje "nujnih varčevalnih ukrepov", naposled pa je nastopil čas, da se gospodarska rast spet pozna tudi pri zaposlenih. Pri tem dogovor "ni presegel" dopustnih fiskalnih okvirov, pa tudi javnim uslužbencem je "priznal neko vrednost". Višje stroške dela v vrtcih in domovih pa so lahko posredno pokrili tudi s tem, ko so občinam dali višje povprečnine, je še povedal premier.

Se vlada pripravlja na morebitno krizo?
Jani Ivanuša (SNS) je spomnil, da strokovnjaki po svetu govorijo o skorajšnjem prihodu nove recesije. Že zadnja je bila za Slovenijo zelo boleča, zato je Šarca vprašal, ali ima vlada pripravljene kakšne krizne načrte in odgovore na poslabšanje razmer. Zanimalo ga je tudi, kakšen bo javni dolg 31. 12. 2020, če danes znaša 32 milijard evrov.

Šarec je v odgovoru dejal, da so danes razmere nekoliko drugačne. Podjetja so razdolžena in bistveno bolj zdrava kot leta 2008, pa tudi evropske institucije so bolje pripravljene. Slovenska država je sicer bolj zadolžena kot tedaj, je dejal, a se ukvarja z zmanjševanjem dolga (sicer ne absolutno, temveč v deležu BPD-ja, cilj je 66 odstotkov). "Zato je bila tudi zadnja zadolžitev ne za tekočo porabo, ampak za upravljanje dolga, po domače za reprogramiranje tega dolga. Za nas je zelo pomembno, da ne bi prišli v slabše razmere zelo zadolženi," je izpostavil.

"Kdaj bo kriza? Verjetno ne sedete v avto in se celo pot pogovarjate, kako se boste zaleteli, ampak kako boste prišli na cilj in vozili po zdravi pameti," je dejal. Res je, da se po svetu stvari nekoliko ohlajajo, a to ne pomeni, da smo v recesiji ali v padcu gospodarske rasti.

Zagotovil je, da vlada dogajanje v gospodarstvu in v tujini budno spremlja, se razmer dobro zaveda in bo ukrepala, ko ali če bo potrebno.

"Je pa res, da je to ciklična zadeva in je normalo, da ne more vedno samo rasti. Kdaj mora tudi padati. Ta hip smo še tam, da nam ni treba govoriti o kakšnih katastrofalnih potekih. Dobro pa opazujemo situacijo," je še dejal.

Komu koristi davčna reforma
Luka Mesec (Levica) je pred kratkim predstavljeni davčni reformi očital, da kljub drugačnim obljubam ne razbremenjuje najbolj produktivnih. Mojstrica v proizvodnji, ki zasluži 850 evrov neto mesečno, bo po davčni reformi dobila 2,60 evra na mesec več. Administrator s 1000 evri mesečne plače bo dobil slabih devet evrov, razvojni inženir s 1460 evri mesečne plače pa slabih 13 evrov več. Programerka, ki prejema 1970 evrov mesečne neto plače, bo imela v žepu slabih 19 evrov več, je izračune predstavil Mesec.

Na drugi strani se lahko poslanec DZ-ja z 2791 evri plače veseli dodatnih 60 evrov, dobro plačani zdravnik s 6000 evri neto bo zaslužil 100 evrov več, predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak z letno plačo pol milijona evrov pa bo mesečno prejemal dodatnih 186 evrov.

Poudaril je, da se prihodki z davčno reformo občutno povečajo šele pri kadrih, ki imajo plačo višjo od dvakratnika poprečja, kar pa ni več srednji razred. Zastavljena reforma bo tako najbolj koristila najbolje plačanim, je prepričan Mesec: "Razbremenjuje predvsem menedžerje, najbolje plačane zdravnike, funkcionarje in podobno."

Šarec je v odgovoru spomnil, da davčna reforma rešuje tudi nastale razmere po zvišanju minimalne plače, razbremenjuje tudi regres. "Predvsem pa želimo razbremeniti srednji razred," je zagotovil in se vprašal, koliko v Sloveniji sploh je resnično bogatih.

"Razbremenitev je takšna, kot si jo ta država ta hip lahko javnofinančno privošči," je še dodal premier in zagotovil, da se "o detajlih ... lahko zagotovo še pogovarjamo". Ključno za zvišanje plač pa bo zvišanje dodane vrednosti.

Več denarja za pokojnine
Maša Kociper (SAB) je Šarca spomnila na zaveze iz koalicijske pogodbe, ki so jih podpisale vse stranke. Torej, da se dovoli upokojencem, da tudi po upokojitvi dodatno delajo. Da se letni dodatek vrne na raven pred krizo in da se bodočim upokojencem dvigne odmerni odstotek. Po njenih besedah so nizke pokojnine ‒ poleg zdravstva s čakalnimi vrstami ‒ problem, ki slovenske državljane najbolj tare, zato v stranki nanj ves čas opozarjajo.

Šarec je razkril, da resorno ministrstvo pripravlja izhodišča za popravke zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki gredo v smeri koalicijskih zavez. Izhodišča po njegovih besedah vključujejo zavezo, da se bo odmerni odstotek za 50 let določil na najmanj 63 odstotkov, obenem se bo upoštevala skrb za otroka. So pa zvišanja razpotegnjena na več let, saj je treba gledati na stabilnost javnih financ, je dodal. V izhodiščih je tudi t. i. dvojni status, da bodo upokojenci lahko tudi delali in plačevali vse prispevke. "Ko bo zadeva zrela za javno razpravo, jo bomo tudi opravili," je dodal.

Obenem je spomnil, da je naš pokojninski sistem še kar nekaj let vzdržen (kljub milijardnemu vsakoletnemu izplačilu v ZPIZ iz proračuna zaradi luknje med prispevki in izplačili), ampak izzivi starajoče se družbe se bodo s časom samo večali, in treba je razmišljati vnaprej. To je problem vse Evrope, je poudaril. "Danski premier mi je rekel, da razmišljajo o zvišanju upokojitvene starosti na 75 let. Ne vem, kako bodo to preživeli."

Delo "po Lebnovem zgledu"
Poslanka NSi-ja Ljudmila Novak je Šarca vprašala, ali je Leben res odšel zaradi makete drugega tira ali pa je moral oditi, ker je na prste stopil lobijem. "Boste prihodnjemu ministru stali ob strani ali bo moral tudi ta odstopiti, ko se bodo pojavile nove afere?" je vprašala.

Šarec se je strinjal, da se okoli lobijev v Lebnovem primeru "veliko špekulira". Kar je Leben delal na ministrstvu, mnogim gotovo ni bilo všeč, je dejal premier in med drugim spomnil na Lebnovo nasprotovanje frackingu, neprimerno lobiranje ter smetarske in še kakšne zgodbe.

A maketa je dejstvo in Leben je ponudil odstop, ker je želel razbremeniti položaj, je spomnil. Ponovil pa je oceno, da je bil Leben na okoljskem resorju prvi minister po 15 ali celo več letih, ki "je delal, kot je treba".

Šarec za prihodnost zato pričakuje, da se bo delo na ministrstvu nadaljevalo "točno tako, kot ga je zastavil Leben". Med konkretnimi področji je izpostavil ravnanje z odpadki, degradirana območja in stečaje povzročiteljev, podnebne spremembe, gradbeno in stanovanjsko zakonodajo. "Vse to pričakujem, da bo naslednji minister nadaljeval. Verjamem, da je tudi splošen konsenz, da je to prava pot," je še dodal.

Dolge ure za rebalans

Največ časa bo sicer DZ na tokratni seji namenil rebalansu proračuna za leto 2019. Državna blagajna naj bi leto končala z dobrimi 193 milijoni oziroma 0,4 odstotka BDP-ja presežka. Poslanci bodo razpravo o tem začeli v torek in jo predvidoma končali v sredo.

Na urniku pa imajo še seznanitev z odstopom ministra za okolje Jureta Lebna ter potrditev novega ministra za kulturo Zorana Pozniča, ki je bil na odboru ocenjen kot primeren za položaj.