V Levici ugotavljajo, da "vlado vleče v desno", je v izjavi za novinarje v DZ-ju dejal koordinator stranke Luka Mesec. "Kar se tiče sodelovanja z vlado, smo v Levici nezadovoljni," je poudaril. Pojasnil je, da so bili pred 14 dnevi na sestanku pri premierju, kjer so izrazili željo, da do poletja izpeljejo vsaj štiri od projektov, ki so jih dogovorili s sporazumom o sodelovanju. "Konkretno so to sprememba člena zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim želimo onemogočiti privatizacijo zdravstva od znotraj, uskladitev minimalne študentske urne postavke z minimalno plačo, ureditev nepremičninskega posredovanja in prenos stanovanj DUTB na Stanovanjski sklad RS," je naštel.

Mesec je bil ob tem kritičen do vladne neodzivnosti pri prodaji Abanke. "V zadnjih mesecih sta bili prodani še zadnji dve sistemski banki v državni lasti, Abanka in NLB. Največji problem v tem je, da ne v enem ne v drugem primeru vlada izsiljenega postopka privatizacije niti ni poskušala ustaviti. Niti enkrat ni Marjan Šarec kot premier sklical vlade kot skupščine SDH, da bi posegel v prodajne postopke, ki so bili izsiljeni od Evropske komisije," je dejal. "Zato smo se po dogodkih v sredo glede Abanke dogovorili, da bom nemudoma organom stranke Levica dal v razpravo smiselnost nadaljnjega sodelovanja z vlado Marjana Šarca. Razpravo bo zaključil svet stranke, ki bo po koncu julijske seje sprejel odločitev, kako naprej v jeseni," je dodal.

Šarec: Vlada bi se lahko vmešala le pod določenim pogojem
"Prodaje ali neprodaje Abanke v sporazumu ni bilo. Ne držijo trditve, da sem bil popolnoma neaktiven, daleč od medijev sem proučil vse možnosti in pridobil pravna mnenja," je premier Marjan Šarec ob robu vrha EU-ja odgovoril na kritike glede nedejavnosti v povezavi s prodajo bank. Pojasnil je, da so mu pravniki povedali, da se vlada kot skupščina lahko vmeša le, če imata uprava SDH in nadzorni svet različno stališče.

Šarec ob tem poudarja, da so pretehtali vse možnosti in med njimi izbrali tisto, ki je bila v danem trenutku optimalna. "Nismo sedeli križem rok," je zatrdil in dodal, da pa niso medijem vsak dan razlagali, kaj počnejo. Povedal je tudi, da sam ni pretirano vesel glede tega, kar se je v preteklosti dogajalo z bankami, a valjenje krivde nanj, kako ni ničesar naredil, se mu zdi po petih letih neodgovorno.

Sodelovanje odvisno od volje
"Če v parlamentu ne bo dovolj glasov, bo vlada pač padla, druge opcije ni," je odgovoril na vprašanje, kaj nezadovoljstvo Levice z delom vlade pomeni za manjšinsko vlado. "Če bo volja po nadaljnjem sodelovanju, bomo sodelovali, če ne, bo pač kaj drugega odprto," je še dodal. Ob tem je poudaril, da so po sestanku z Levico o omenjenih štirih projektih ministrstvom dali jasne usmeritve, kar po njegovih besedah podpirajo tudi pisni dokumenti oziroma elektronska pošta.

V Levici tudi sicer po besedah njenega koordinatorja zadnje čase opažajo, da vlado vleče v desno. "V sredo ste dobili v vpogled prvi osnutek dohodninske reforme, ki jo pripravlja finančni minister Andrej Bertoncelj. Čeprav smo se dogovorili tako poleti v koalicijskih pogajanjih kot tudi pozimi, da se bo šlo v pravično davčno reformo, dobivamo v bistvu ponovno davčno reformo, ki bo najbolj razbremenila ravno najbolje plačane in povzročila ogromno luknjo v proračunu," je še povedal Mesec.

LMŠ bo Levico povabil na pogovor
Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič je v odzivu na to napoved opomnil, da je o nezadovoljstvu Levice z delom vlade izvedel iz medijev. "Neki resen, kredibilen partner pride do tebe in ti pove, s čim se ne strinja, šele potem se obrne na medije," je opozoril Golubović. Napovedal je, da bodo Levico povabili na pogovor, jim prisluhnili in skušali nesoglasja urediti.
Poudaril je potrebo po konstruktivnem dialogu glede konkretnih projektov. Biti v opoziciji in ne sprejemati odgovornosti, delati pa samo pri projektih, ki so kratkoročno mogoče všečni, dolgoročno pa škodijo državi, je pa dokaj enostavna pot, je še pripomnil.

V SD-ju se na napoved Levice niso posebej odzivali. Je pa vodja poslanske skupine Matjaž Han že pred tem tudi sam izrazil obžalovanje zaradi prodaje Abanke. Kot je dejal v izjavi za medije v DZ-ju, bo verjetno težje, če država ne bo imela lastne industrije in lastnih virov. Dodal pa je, da bodo za obstoj vlade pomembni tudi drugi projekti, denimo proračun.

"Vlada je manjšinska. Zagotovo potrebuje partnerje pri sprejemanjih določenih zakonov," je poudaril vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša. Če bi se Levica dejansko razšla s koalicijo, bi bilo treba iskati neko novo, drugo rešitev, je povedal Jurša. Menil pa je, da prekinitev sodelovanje vendarle ni realna možnost, ampak gre bolj za iskanje pozornosti.