"Cilj predloga zakona je zagotoviti višje neto plače za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač," izhaja iz predloga. S tem se bo po njihovem mnenju povečala konkurenčnost gospodarstva in zmanjšala brezposelnost ter obseg sive ekonomije. Zakon bo tudi zagotovil, da ne bodo oškodovani tisti, ki se jim je plača s sprejetjem novele zakona o minimalni plači dvignila, in da bodo z dvigom pridobili delavci, ne pa le država, so prepričani.

Predlagajo, da se vse stopnje dohodninskih razredov znižajo za dve odstotni točki, da se splošna dohodninska olajšava dvigne na 4.000 evrov, da se meje dohodninskih razredov dvignejo za 2.000 evrov in da se davčne olajšave ter neto letne davčne osnove usklajujejo z inflacijo. Po njihovem mnenju bi se rešitve uporabile že pri dohodnini za leto 2019.

Kot so ocenili, bi te rešitve pomenile izpad prihodkov v državnem proračunu v znesku okoli 387 milijonov evrov. "A ocenjujemo, da bi bil dejanski izpad bistveno manjši oz. ga sploh ne bo, saj se bo večina zvišanj neto plač prelila v potrošnjo, prek nje oz. višjih prihodkov iz DDV-ja pa se bo izničil ta učinek," so pojasnili.

Povprečna plača bi zrasla za 60 evrov

"Za delavca s povprečno plačo bi predlagane rešitve pomenile za okoli 60 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi na letni ravni zanj pomenilo okoli 720 evrov več dohodka. Za delavca z dvakratnikom povprečne plače pa bi prinesle za okoli 110 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi zanj na letni ravni pomenilo okoli 1.320 evrov več dohodka," so nanizali.

To je četrti zelo podoben predlog SDS-a za znižanje dohodnine. V DZ-ju so bili neuspešni v letih 2017 in 2018 ter nazadnje letos aprila.

Vlada medtem še snuje predlog davčnega prestrukturiranja. Potem ko je bila maja že uveljavljena razbremenitev regresa, pripravlja predloge davčnih sprememb, s katerimi bi razbremenili delo, izpad prihodkov pa nadomestili z dodatno obdavčitvijo kapitala.