Po prvotnem predlogu Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki jo vodi Branimir Štrukelj, bi javni uslužbenci, uvrščeni v 18. ali nižji plačni razred, dobili regres v višini 1300 evrov. Tisti od 19. do vključno 26. plačnega razreda bi prejeli 1200 evrov, zaposleni v višjih plačnih razredih pa 1000 evrov. Predlogu niso nasprotovali niti v drugi pogajalski skupini sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška. Kot je slednji pojasnil po pogajanjih, pa so danes sindikati podali skupen približevalni predlog, ki prvotno izhodišče nekoliko znižuje. Za tiste z minimalno plačo bi določili regres v višini 1200 evrov, zaposleni od 18. do 26. plačnega razreda bi dobili 1150 evrov, vsi ostali pa 1000 evrov.

V sindikatih pričakujejo, da bo približevalni predlog podala tudi vladna stran. Kot je dejal Štrukelj, je ta eksplicitno povedala, da je predlog za regres v višini 886,63 evra njen izhodiščni predlog in verjamejo, da se bo temu primerno odzvala na naslednjem krogu pogajanj, ki bo prihodnji teden v sredo. Sindikalna stran je po njegovih besedah že povedala, da bo pri predlogu glede regresa "bolj ali manj ostala" in da predvsem ni dodatnega manevrskega prostora pri tistih z minimalno plačo. Dodal je, da so danes vladno stran poskušali "senzibilizirati" za to, da bi tisti z minimalnimi plačami, ki jih je v javnem sektorju približno 7500, pri regresu dobili nekoliko več. Pri tem je Štrukelj poudaril, da s tem ne rešujejo vprašanja nizkih plač, bi pa to bila gesta do tistih, ki so se morali odrekati v času krize.

Državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je potrdila, da je zdaj na potezi vlada, da se na zadnji sindikalni predlog odzove. Na vprašanje, ali bo vlada s protipredlogom prišla bližje sindikatom, pa še ni mogla odgovoriti. Regres sicer zaposleni v javnem sektorju dobijo junija z majsko plačo. V parlamentarni proceduri pa je tudi predlog novele zakona o dohodnini, po katerem bi bil regres v višini do 100 odstotkov povprečne plače razbremenjen dohodnine in prispevkov za socialno varnost.

Razlike v izhodišču pri izplačilu potnih stroškov

Pri vprašanju določanja potnih stroškov na obeh straneh že po prvih pogajanjih ugotavljajo, da bo dogovor težko doseči. Štrukelj je ocenil, da se "razlikujejo v temelju". Kot je pojasnil, vlada preračunava skupen strošek oz. maso sredstev, ki se namenja za potne stroške v celotnem javnem sektorju, medtem ko sami gledajo učinek sprememb za posameznega zaposlenega.

Po njegovih besedah vlada celo priznava, "da bodo nekateri dobili manj, drugi pa več", kar je zanje težko sprejemljivo, še posebej zato, ker se jim zdi, da bi izgubili predvsem tisti z nizkimi plačami, ki se vozijo z mesečnimi vozovnicami. "Tako da na tej točki pravzaprav kakšnega zbližanja ali koraka v pravo smer danes, pošteno rečeno, ni bilo," je ugotavljal.

Tudi državna sekretarka je ocenila, da imajo pri tem vprašanju morda večje težave, ker gre za konceptualno razhajanje. Pojasnila je, da vladna stran predvsem želi, da se spremeni način obračuna povračil potnih stroškov v smislu večje pravičnosti in administrativne razbremenitve. Kot je znano, vlada predlaga ureditev, po kateri bi kot edino merilo upoštevali razdaljo do delovnega mesta. Ob tem predlaga kilometrino v višini devetih odstotkov cene neosvinčenega 95-oktanskega bencina.

Sindikati pa bi po navedbah Mojce Ramšak Pešec ohranili oba načina, povračilo stroškov za javni prevoz in kilometrino. Želijo tudi, da se prejemki javnih uslužbencev na ravni celotnega javnega sektorja povečajo ter da se posameznemu javnemu uslužbencu prejemek s tega naslova ne zniža. "Seštevek vseh teh odzivov sindikatov nekako kaže, da imamo tu na samem začetku nekako večje težave uresničiti vse te njihove zahteve," je povzela državna sekretarka.

Počivavšek, ki je poleg znižanja povračila posameznim javnim uslužbencem kot problematično ocenil tudi samo predlagano višino kilometrine, je napovedal, da bo sindikalna stran v skladu z današnjim dogovorom v "najkrajšem možnem času" oblikovala svoj predlog. Tako iz konec lanskega leta podpisanega stavkovnega sporazuma kot časovnice za pogajanja, o kateri so se dogovorili pretekli teden, pa po njegovih besedah izhaja, da se bo to vprašanje reševalo

v okviru odprave preostalih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju.