Več kot dva meseca je od predčasnih državnozborskih volitev, ki so prinesle spremembo oblasti, S parlamentarnega igrišča pa odnesle nekdaj najmočnejšo stranko LDS. V zadnjih letih jo je vodila Katarina Kresal, ki je zaradi volilnega poraza odstopila z mesta predsednice. V stranki izbirajo novega vodjo, Kresalova pa se je v oddaji Ugani, kdo pride na večerjo na TV Slovenija ozrla na svojo politično pot.

Voditeljici Anji Križnik Tomažin je povedala, da ji je "gospod, ki ima svoj portal in se sam opisuje kot novinar", takoj po napadu psov na zdravnika Sašo Baričeviča povedal, da bo ta dogodek njena politična smrt, saj ima naročnika, ki ga ni mogoče preseči.

Vabljeni k branju dela pogovora:

Politična pot se vam je začela sanjsko. V nekaj letih ste bili med prvimi petimi najvplivnejšimi politiki v državi, postali ste notranja ministrica, politični obraz leta, Slovenka leta, govorili kot slavnostna govornica na proslavi v Dražgošah. Ste slutili, da se nad vami zbirajo črni oblaki?
Konec leta 2009, ko sem najprej postala obraz leta in je bilo zame strašno presenečenje, da sem preživela eno leto na ministrstvu, ne da bi se kaj hudega zgodilo, sem rekla svojim kolegom: 'Fantje, tole se ne bo dobro končalo. Preveč dobrega je naenkrat.' Potem sem postala še Slovenka leta in sledil je govor v Dražgošah. Samo čakali smo, kaj se bo zgodilo, da bo izrabljeno zato, da se ta lepa pravljica konča. Ni bilo treba dolgo čakati.

Zgodila se je afera bulmastifi. To je bil začetek konca zgodbe o uspehu. Javnost je takrat spoznala nove standarde političnega aferaštva. A ste se takrat zavedali dimenzij te tragedije?
Ko se je to zgodilo, je bil to najprej predvsem grozen dogodek, sploh, če človeka poznaš. Takšne smrti ne privoščiš nikomur, tudi če je v življenju naredil kaj napačnega. Po nekaj dneh pa se je zganil politični in medijski stroj in je zadeva začela dobivati popolnoma drugačne obrise. Naenkrat sem postajala glavna igralka, čeprav nisem z dogodkom imela ničesar. Po enem tednu se nam je že zdelo, da je to stvar, ki bo prinesla hud pogrom.

Takrat se je nekdo oglasil, ki je rekel, da bo to vaša politična smrt.
Nekaj dni po tragediji je do mojega Mira prišel gospod, ki ga politiki zelo dobro poznamo, saj nam poskuša krojiti usode. Je lastnik enega spletnega portala. Prišel je do njega, da mu je povedal: 'Veš Miro, tole pa je konec tvoje Katarine. To bo njena politična smrt.' In potem se je začelo.

Lahko poveste, kdo je bil ta človek?
Prevečkrat nastopam v njegovih člankih, po samoopisu naj bi bil tudi novinar. Zelo rad govori o politikih, rad piše najslabše stvari. Če povem, da ima svoj portal in da na njem nastopam skoraj vsak drugi dan, potem je vsem jasno, kdo je to.

Rekel je, da ima naročnika, ki ga ne moreta preseči?
Vsak normalen človek se seveda ob tem vpraša, kaj je zdaj to, ali se res ne da ničesar narediti in boste začeli ubijati človeka? Odgovoril je, ne, tega naročila ne more nihče preseči.

Je bila to grožnja ali nasvet?
To sem razumela kot naslajanje nad tem, kar bo sledilo. Res, da so vsi mislili, da me bo iz politike hitreje odneslo, ampak sem kar precej trdoživa in se še nekaj časa nisem dala.

Takrat ste bili notranja ministrica, za seboj ste imeli cel represiven aparat. Kako to, da niste bili temu kos?
A niso zanimive vse te govorice, koliko lahko narediš kot notranji minister in s čim vse upravljaš? V resnici si popolnoma nemočen, nimaš nikakršnih vzvodov. Pravzaprav moraš še bolj paziti, da ne boš v javnosti dajal občutka, da kakor koli zlorabljaš svojo moč. Tam sediš in čakaš, da bo vse skupaj minilo. Večina takih stvari hitro mine, ta pa ni. Trajala je mesece in mesece.

To pomeni, da v državi vse niti vodijo neki lobiji iz ozadja?
V politiki ni veliko naključij. Ta moj hipni vzpon, drugačen način dela, pa tudi odkritost v medsebojni komunikaciji je bilo nekaj, česar politiki niso bili vajeni. Preveč hitro mi je šlo predobro in začela sem očitno ogrožati nek star, zatečen način dela v politiki. Potem se veliko interesov hitro združi in rečejo, tole bomo ustavili.

Kdo je bil naročnik vašega političnega umora?
Kar dobro se mi sanja, komu sem bila najbolj …

Je bil iz levice ali iz desnice?
Najbolj boli takrat, ko te izdajo prijatelji. Takrat je najbolj hudo. Ne rečem, da se ni potem moja klasična opozicija priključila temu vozu in se še danes vozi z njim. Začelo pa se je v domačem hlevu.

Kdo jim je bil večji trn v peti – Katarina Kresal ali Miro Senica?
Vsekakor jaz. Miro ima to smolo, da je z mano in je postal tak priročen strelovod. Seveda je vpliven in poznan človek, saj ima največjo odvetniško pisarno v Sloveniji. Če že niso mogli najti ničesar v moji zgodovini, ker prej nisem bila javna oseba, so pač šli preko njega. On je bil kolateralna škoda, glavni cilj pa sem bila jaz. No, za kratek čas jim je celo uspelo.

Kakšen odnos ste imeli z Borutom Pahorjem in Gregorjem Golobičem?
Videla sem, da fantom ni najbolj všeč način, kako delam. Sem zelo odločna, ko se za nekaj borim, se ne dam ustaviti. Znala sem biti zelo glasna na vladi in na naših kolegijih. Če se mi je zdelo, da nekdo govori neumnosti, sem to povedala. Tega nekateri ljudje pač ne slišijo radi. Začeli smo fino, bil je trojček, energija, zmagali smo. Mislila sem, da smo tam zato, da bomo nekaj dobrega naredili.

Kdo od bližnjih sodelavcev in prijateljev vas je najbolj razočaral?
Zmagovalec na tem področju je moj kolega še s fakultete Goran Klemenčič, ki je danes šef protikorupcijske komisije, nekoč pa je bil sekretar na mojem ministrstvu, in to na moje povabilo. Njegova reakcija leto in pol potem, ko nisva več delala skupaj, je bila nekaj, kar me je šokiralo, presenetilo in tudi prizadelo.

Previte, da niste sodelovali pri najemanju stavbe za NPU, da ste lastnika Igorja Pogačarja videli trikrat v življenju in da je notranje ministrstvo s tem najemom privarčevalo šest milijonov evrov letno.
Treba je vedeti, da je ministrstvo za notranje zadeve največje ministrstvo v državi. Naš proračun znaša stotine milijone evrov in najem nekih prostorov niti slučajno ni največji posel in tak, v katerega bi se vtikal minister. Najem so peljale strokovne komisije ministrstva, v njih so bili predstavniki ministrstva in policije in nobenih mojih kolegov. Le podpisala sem pogodbo, ko je prišla na mojo mizo.

Zakaj ste odstopili, če niste bili krivi?
Ni vse v krivdi. Ni tako enostavno. Sama sebi postavljam visoke standarde in menim, da bi za politike morali veljati bistveno višji etični standardi. In ko neka uradna institucija reče, da obstaja sum, da morda ni bilo vse v redu, potem mora minister potegniti potezo, četudi se s tem ne strinja. Zato sem bila tudi zelo glasna, ko je Karl Erjavec prišel v kazenski postopek, in sem edina na glas rekla, da ne bi smel biti več minister. Takrat mi je tako zameril, da ne zamudi prilike, da me ne bi malo brcnil.

Odstopili ste samo zaradi suma korupcije. Ravno smo dobili predsednika vlade, ki ga bremeni pravnomočni obtožni predlog. Kaj pravite na to?
Zame je to nepojmljivo, da sam pri sebi ne razume, da to ne gre. Pa to nima veze s tem, ali je kriv in ali bo obsojen. Ko policiste, javne uslužbence, občinske uslužbence jemljejo v službo, pogledajo, ali so v kazenskem postopku. Predsednik vlade bi moral imeti zase še toliko višje standarde.

Se mislite še kdaj vrniti v politiko?
Pet let sem bila v njej, zelo rada sem delala, kar sem delala. Rada spreminjam stvari na bolje in politika je tak poklic. Ne zapiram vrat za sabo in puščam prihodnosti, kar mi bo prinesla. Nič ne izključujem in nič ne napovedujem.