Zato je za dostojanstvo starejših, ki nemočni ležijo na posteljah v slovenskih domovih, nujno treba poskrbeti že zdaj, so prepričani prostovoljci v društvih Resje in Srebrna nit, ki se borijo za dostojno staranje.

Biserka Marolt Meden, predsednica Združenja Srebrna nit: "V poletnem času so razmere v večini domov za starejše glede oskrbe še slabše kot sicer. Zaposleni so na dopustih, kadra je manj, vemo, da večina domov nima klimatskih naprav, v sobah je zelo vroče. V tej vročini, kot vsi vemo, je treba veliko piti, ampak to, da starejšemu večkrat ponudiš pijačo, pomeni, da je treba imeti dovolj kadra. Zato pozivamo sorodnike, naj hodijo čim večkrat na obisk, naj ponudijo pijačo tudi tistemu na sosednji postelji, naj peljejo svojce na zrak, da bodo tudi oni uživali v poletju, namesto da cele dneve posedajo v sobah."

Vse več pričevanj o malomarnosti in surovem ravnanju

Starejši so poleg otrok ena najranljivejših družbenih skupin. Še zlasti tisti, ki ne morejo skrbeti sami zase. Vedno znova se pojavljajo pričevanja svojcev, ki žalostno in ogorčeno ugotavljajo, da osebje v domovih z njihovimi sorodniki ne ravna spoštljivo, da so pri svojem delu malomarni in da dom ne izpolnjuje pogojev, ki jih navajajo pogodbe z visokimi zneski za oskrbo. A nič se ne spremeni, po petnajstih letih razprave še vedno ni sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi sektorju zagotovil vzdržno financiranje. Vsi stroški se še vedno prevalijo na svojce, ki v mnogih primerih visokih oskrbnin ne zmorejo plačevati.

Normativi zastareli, zaposlenih primanjkuje

"Vedno več bolnih sprejemamo, vedno manj je samostojnih, mobilnih in s tem povezan je tudi kadrovski normativ, ki pa je že okoli 40 let enak," pravi direktorica Doma starejših občanov Kočevje Lidija Vardijan, ki se je odločila v dom vključiti tudi pogodbene prostovoljce. Te izobražuje društvo Res je, prostovoljno društvo, ki deluje na področju demence. Direktorica kočevskega doma je prepričana, da projekt na stanovalce vpliva zelo pozitivno in da dolgoročno brez tovrstne pomoči domovi ne bodo zmogli zagotavljati ustrezne oskrbe.

Prostovoljstvo v domovih v tujini

Prostovoljstvo je v razvitem svetu nekaj popolnoma običajnega, pojasni predsednica društva Resje Ana Cajnko: "Prostovoljci so sicer prisotni tudi v slovenskih domovih, vendar običajno le za kratek čas, preko javnih del, študentje na praksi, iz vrtca. Prostovoljec, ki hodi redno v dom, se druži s stanovalci, pa vidi marsikaj in je nehote tudi nadzor." Redni prostovoljci gredo skozi določena izobraževanja, z vodstvi sklenejo dogovore, v katerih so določene njihove pravice in dolžnosti, so vodeni in usposobljeni.

V številnih domovih prostovoljce odklanjajo

Vodstva domov bi tako morala sprejeti, da so predlogi prostovoljcev dobronamerni, da si želijo, da bi se stvari spremenile na bolje. Žal pa v številnih domovih tovrstno pomoč odklanjajo, ugotavlja Ana Cajnko, ki k sodelovanju poziva tudi vse dobre ljudi: "Vsak starejši, ki se bo odločil za prostovoljstvo v domu, bo ta dom spoznal od znotraj, in da bo ta dom dober dom, lahko tudi sam kaj naredi, da se pridruži temu projektu."

Več si oglejte v Sobotnem dnevnikovem izboru.