Za uvedbo posebnega dokumenta bo Slovenija skušala pridobiti širše soglasje v okviru EU-ja, pri morebitni izvedbi pa bi morala sodelovati tudi z evropsko agencijo za zunanje meje Frontex, so zapisali na policiji. Predstavniki vseh štirih policij so se namreč strinjali, da je treba zagotoviti dosledno izvajanje pravil.
Okrepiti je treba tudi medsebojno sodelovanje, s katerim bi lahko učinkoviteje ločevali ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, od ekonomskih migrantov. Policije se srečujejo tudi s primeri, ko se posameznik ali del družine loči od drugih in v takšnih primerih bodo poleg Rdečega križa, ki je nosilec dejavnosti pri združevanju družin, pomagale tudi kontaktne točke, ki jih bodo določile sodelujoče policije.
O rezultatih današnjega srečanja bo generalni direktor slovenske policije Marjan Fank obvestil tudi hrvaškega kolega, saj se Hrvaška kljub povabilu sestanka ni udeležila.
.
Hrvaško zunanje ministrstvo je slovenskim diplomatom izročilo že četrto diplomatsko noto, v kateri ostro protestira in izraža zaskrbljenost zaradi ravnanja Slovenije, saj ta po trditvah Zagreba še naprej postavlja ograjo na ozemlju Hrvaške. Zahtevajo, da Slovenija žico brez odlašanja odstrani.
.
Zavrnili so vse navedbe Slovenije iz prejšnjih diplomatskih not, v katerih je Ljubljana pojasnila, da je postavitev bodeče žice le začasen ukrep s ciljem uravnavanja prebežniških tokov in nima nobenega namena prejudicirati meje.
.
Spomnimo, da je zunanji minister Karl Erjavec v odzivu na prvo hrvaško noto dejal, da geodetske evidence pač niso državna meja, do končne določitve meje pa velja, da slovenska policija nadzira desni breg Sotle, Hrvaška pa levega. Erjavec je obenem izpostavil tudi dvoličnost hrvaške strani, ki enkrat zagovarja katastre, drugič pač ne, kakor jim bolj koristi.
.
Promocija prostovoljnega vračanja
V zadnjem času se med prebežniki pojavlja vse več oseb, ki razmišljajo o morebitni vrnitvi v svojo državo ali drugo državo, kjer so bili pred tem ustrezno nastanjeni, a jim primanjkuje sredstev in informacij o tem, kako se vrniti. Vse države v regiji sodelujejo z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), ki podpira prostovoljno vračanje, zato so organizacijo pozvali, da pripravi regionalni pristop za promocijo prostovoljnega vračanja.
Povečan nadzor meja
Na srečanju so izrazili pričakovanje pozitivnega vpliva dodatnih dejavnosti, ki naj bi jih v kratkem začela v Grčiji izvajati agencija Frontex. Grčija je v četrtek namreč zaprosila Frontex in države članice, naj ji pomagajo okrepiti nadzor nad prebežniškimi tokovi na njenih otokih s pomočjo mehanizma Rabit. Gre za pomoč skupin za hitro posredovanje v okviru Frontexa.
V kratkem se bo začela izvajati tudi skupna operacija na meji z Makedonijo, katere cilj bo boljši nadzor nad izstopom prebežnikov iz Grčije in nadaljevanjem njihove poti na t. i. balkanski poti.
Novih vlakov s prebežniki ne pričakujejo
V četrtek je v Slovenijo vstopilo 3.237 prebežnikov, zapustilo pa jo je 2.127, skupaj je do zdaj v Slovenijo vstopilo 288.963 ljudi.
V petek do šeste ure zjutraj v državo ni vstopil niti en prebežnik, v sprejemnih in nastanitvenih centrih je bilo dopoldne po Sloveniji skupaj 1.180 prebežnikov.
V nastanitvenem centru v Postojni je bilo zjutraj zgolj 85 ljudi, v sprejemnem centru v Dobovi pa 1.095.
V četrtek je Slovenijo zapustilo več kot 2.000 prebežnikov, danes do 6. ure pa še 503.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
