Slovenija se je posebej dobro odrezala pri kazalnikih, kot so osebna svoboda in svoboda izbire ter strpnost, zlasti do priseljencev. Foto: BoBo
Slovenija se je posebej dobro odrezala pri kazalnikih, kot so osebna svoboda in svoboda izbire ter strpnost, zlasti do priseljencev. Foto: BoBo
false
Slovenci so strpni, zlasti do priseljencev. Foto: BoBo

Indeks družbenega napredka je raziskava o družbenem napredku posameznih držav na globalni ravni, ki gospodarske rezultate (rast BDP-ja) postavlja ob bok kazalnikom, ki zadevajo družbene potrebe posameznikov. SPI družbeni napredek opredeljuje kot sposobnost družbe za zadovoljevanje osnovnih človeških potreb posameznikov.

V kategoriji osnovne človekove potrebe je Slovenija dosegla 15. mesto (93,75), v kategoriji temelji dobrega počutja 23. mesto (indeks 83,13) in v kategoriji priložnosti 20. mesto (indeks 75,92).

"Slovenija se je posebej dobro odrezala pri kazalnikih, kot so osebna svoboda in svoboda izbire ter strpnost, zlasti do priseljencev. Dober rezultat je Slovenija dosegla tudi v okviru kazalnikov, ki merijo zadovoljevanje osnovnih človeških potreb, še posebej na področju osebne varnosti," so v sporočilu za javnost navedli v revizijski družbi Deloitte, ki je sodeluje pri projektu ameriške neprofitne organizacije Social Progress Imperative.

Slovenija je skupaj s Češko, Estonijo, Poljsko, Slovaško, Hrvaško, Litvo, Madžarsko in Latvijo dosegla izjemne rezultate na področju dostopa do prehrane in osnovnega zdravstvenega varstva. Slabo pa so se omenjene države odrezale na področju zdravja in dobrega počutja, predvsem zaradi velikega števila smrti, ki so posledica nenalezljivih bolezni.

Najboljše rezultate sicer dosegajo države, ki so močne socialne države in so večkulturne, poudarjajo v Deloitteju in dodajo, da višina BDP-ja ni ključno merilo, na podlagi katerega se države uvrščajo v skupino z najvišjim indeksom družbenega napredka.

Finska na prvem mestu
Večina držav EU-ja dosega visoko stopnjo družbenega napredka, najvišji rezultat je dosegla Finska (90,09). Najslabše pa so se odrezale države iz srednje Afrike in Bližnjega vzhoda. Najnižje je uvrščena Srednjeafriška republika (30,03).