Rosvita Pesek je v studiu na predvečer državnega praznika gostila prvega demokratično izvoljenega predsednika vlade Lojzeta Peterleta ter zadnje tri premierje - Janeza Janšo, Alenko Bratušek in Mira Cerarja.

Slovenci smo svojo državo razglasili pred 24 leti. Z lastno državo so prišla tudi pričakovanja. V tem oziru so po mnenju Peterleta vsaj v prvih dveh letih osnovna pričakovanja izpolnili. "Če bi trajalo malo dlje, bi naredili še kaj … Mi smo padli v dinamiki, pa tudi v smeri reform. Mi nismo vpeljali dosledno pravne države in socialno-tržne ekonomije, kot smo podpisali leta 2004, ampak mislim, da smo padli tudi v politični kulturi, v kateri je še vedno premočna polarizacija, namesto skupnih imenovalcev," meni Peterle.

Na področju demokracije pa smo po oceni Janše na bistveno nižji točki, kot bi lahko bili. A lastna državnost je vseeno nekaj, česar moramo biti veseli tudi po 24 letih. "To je zgodovinski, epohalni dosežek slovenskega naroda, ki ga, vsaj jaz upam, ne bo treba nikoli več ponavljati in na neki način smo dobili takšne priložnosti s tem dosežkom, ki se jih tudi po 24 letih še ne zavedamo in smo jih tudi premalo izkoristili," je bil kritičen.

Premalo cenimo doseženo
Voditeljica je gostom predstavila tudi izsledke raziskave med srednješolci o odnosu do nastanka lastne države, kjer je polovica dijakov rekla, da jih teme, povezane z osamosvojitvijo, ne zanimajo. Prva slovenska premierka Bratuškova je poudarila, da ne gre le za zanimanje za osamosvojitev, temveč, da med mladimi nasploh vlada neka apatija. Politika pa se je nasploh preveč oddaljila od ljudi, je dodala.

"Država so ljudje in morali bi videti hotenja ljudi, tega je absolutno premalo. Če bomo znali to, bomo znali tudi pravilno stopati po poti v prihodnost in tudi mladi bodo imeli spet upanje za lepše življenje v naši državi," je prepričana.

Tudi Cerar se je strinjal, da je bila osamosvojitev izjemen dosežek, ki pa ga ne znamo dovolj ceniti in do lastne države še nimamo pravega odnosa. "Mislim, da nas je zdaj kriza izučila, da moramo za to svojo državo nekaj končno storiti, bistveno več. Mi smo padli na vrednostnem izpitu že v 90-ih letih, in v letih potem kasneje. Iz tega je sledila ekonomska, finančna socialna, politična kriza in jaz mislim, da smo zdaj na novem preizkusu," je na kratko pretresel našo pot.

Janša je pri tem izpostavil, da se ni slučajno zgodilo, da je bil čas po osamosvojitvi "čas neslutene promocije tistih, ki so slovenski osamosvojitvi nasprotovali ". "Ti ljudje so dve leti kasneje recimo postali ambasadorji te države, nekateri so postali ministri, drugi so postali rektorji univerz, tretji so postali predsedniki parlamenta. Ni, da ni. Vsi, ki so nasprotovali slovenski osamosvojitvi, so v državi, ki si je niso želeli, doživeli nesluteno osebno promocijo in dobili tudi državna odlikovanja," je dejal.

Potrebna bo drugačna miselnost
A po besedah Bratuškove je težava prav to nenehno oziranje v preteklost, čeprav je ne moremo spremeniti. "Namesto, da bi se ozrli v prihodnost, stopili skupaj, pogledali, kaj skupaj lahko naredimo dobrega za našo državo in za naše ljudi, se želimo neprestano vračati nazaj," je pristavila.

Namesto takšnega pristopa bi se tako po Cerarjevem mnenju morali navzeti skandinavske miselnosti: tekmujmo, kdo bo bolje uresničeval cilj, ki je vsem skupen. "Tako, da tu ni drugega recepta, kot potrpežljivo riniti to ladjo v pravo smer. Res je. Nismo še izkoristili te krize kot priložnosti, ampak počasi jo začenjamo. Čutim med ljudmi, da se začenja to spoznanje dogajati, tudi med nosilci političnih odločitev," je bil optimističen.