Slovenija je Evropski komisiji poslala odgovor na tožbo o hišni preiskavi v Banki Slovenije, namenjeni ugotavljanju nepravilnosti pri bančni sanaciji. V njem je zavrnila oba najpomembnejša očitka komisije, in sicer da naj bi kriminalisti pri preiskavi kršili nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke in da naj bi naši organi zavrnili sodelovanje z evropskimi institucijami.

Slovenija trdi, da so kriminalisti vse dokumente v fizični in elektronski obliki, pa tudi računalnik nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca zasegli v skladu z odredbo. "Državno tožilstvo pri tem stališču vztraja že od 2016, vztrajamo tudi zdaj. Prepričani smo, da je tožilstvo ravnalo v skladu z zakonom o kazenskem postopku in načelom lojalnega sodelovanja, kot predvideva evropska pogodba," je pojasnil generalni državni tožilec Drago Šketa.

Evropska centralna banka, ki pred sodiščem Evropske unije toži našo državo, je prepričana, da postopek ni bil zakonit, še posebej zaradi domnevnega kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke. A Šketa meni, da je tolmačenje nedotakljivosti absolutno preširoko. "Arhivi Banke Slovenije ne morejo biti predmet arhivov Evropske centralne banke in ne morejo uživati absolutne imunitete."

Ne glede na to, kakšna bo končna odločitev Evropskega sodišča, slovensko tožilstvo nadaljuje preiskavo zaseženega materiala, ki naj bi pomagalo razkriti napake pri bančni sanaciji pred šestimi leti. "Tožilstvo nadaljuje postopek, gre za predkazenski postopek," pojasnjuje Šketa in dodaja, da če bi Evropsko sodišče odločilo, da je arhiv Banke Slovenije pod pristojnostjo ECB-ja, bo sodišče pač izločilo tiste dokaze.

Glede na to, da je zadeva torej še v predkazenskem postopku, je razumljivo, da ovadeni nekdanji guverner Jazbec in štirje njegovi najtesnejši sodelavci viceguvernerji Stanislava Zadravec Caprirolo, Mejra Festić, Janez Fabijan in Darko Bohnec s tožilstva za zdaj niso še prejeli nobene pošte.