Predsednik republike Borut Pahor je povedal, da se s ponosom spominja 25. junija pred 28 leti. Tedanja skupščina je takrat sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Hkrati je sprejela ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Spomnil je tudi na takratne prelete letal Jugoslovanske ljudske armade nad Trgom republike, ki so po njegovih besedah med ljudmi vzbudili ogorčenje, ker "nekdo steguje roke po naši suvereni odločitvi za neodvisno državo".

Spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu, ob katerem je dopoldne položil venec, je po njegovih besedah nekaj, kar izpričuje velik duhovni in politični napredek v državi.

"Nekatere rane iz preteklosti se celijo," je dejal. Sicer pa je bila že ustanovitev države po njegovih besedah "sprava par excellence".

Ob vprašanju v teh dneh, ali so se izpolnila pričakovanja izpred 28 let, pa je izrazil upanje, da nikoli ne bomo imeli tako skromnih sanj, da bi jih lahko v celoti uresničili. "Stremeti moramo tudi po tistih sanjah, ki jih morda ne bomo," je menil.

Čestitke z vsega sveta

Pahor ob dnevu državnosti prejema tudi številne čestitke. Med drugimi so mu že čestitali papež Frančišek, predsednik ZDA Donald Trump, hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, predsednik Francije Emmanuel Macron in ruski predsednik Vladimir Putin, so sporočili iz urada predsednika republike.

Pahorju so čestitali še švicarski predsednik Ueli Maurer, nizozemski kralj Willem-Alexander, švedski kralj Carl XVI. Gustaf, srbski predsednik Aleksandar Vučić, predsednik Črne gore Milo Đukanović, generalni guverner Avstralije Peter Cosgrove, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, češki predsednik Miloš Zeman, predsednik Kube Miguel Mario Diaz Canel Bermudez, predsednik Egipta Abdel Fatah Al Sisi, japonski cesar Naruhito in številni drugi.

Papež Frančišek je v čestitki zapisal, da Sloveniji ob državnem prazniku želi, da bi pri nas vladale vrednote, kot sta pravičnost in varnost, in da bi ljudje živeli v družbi, ki je solidarna. Vsem Slovencem je zaželel srečo in uresničitev njihovih želja.

V imenu ameriških državljanov je predsedniku Pahorju voščil predsednik Trump, ki je zapisal, da so Američani podpirali Slovenijo ves čas od vzpostavitve diplomatskih odnosov leta 1992. Letos, ob 15-letnici članstva Slovenije v EU-ju in Natu, lahko ugotovimo, da se je sodelovanje v teh letih poglobilo, in cenimo zavezanost Slovenije transatlantski perspektivi, je zapisal.

Ameriški državljani cenijo partnerstvo s Slovenijo in sodelovanje v misijah Nata, ki je dokaz zavezanosti miru in varnosti po svetu. Ob tem je ameriški predsednik poudaril ključno vlogo predsednika Pahorja pri letošnjem srečanju pobude Tri morja. Amerika je ponosna, da ima Slovenijo za prijateljsko in zavezniško državo, je sklenil svojo čestitko predsednik Trump.

Hrvaška predsednica je v čestitki zapisala, da verjame, da bosta z nadaljnjim dialogom in konstruktivnim sodelovanjem s slovenskim predsednikom krepila prijateljske odnose za blaginjo državljanov obeh držav. Verjamem, da je sodelovanje dveh sosednjih držav zelo pomembno tudi za varnost in blaginjo v vse bolj kompleksnem globalnem okviru, je še zapisala.

Predsednik Švice Maurer je zapisal, da želi predsedniku in državljanom Slovenije ob državnem prazniku blaginjo in vse dobro. Hkrati je izrazil veselje nad obiskom predsednika Pahorja v Bernu, ki bo 19. septembra letos.

Ruski predsednik Putin je Pahorju v čestitki sporočil, da imajo rusko-slovenski odnosi tradicionalno konstruktiven značaj. Prepričan je, da bi s skupnimi prizadevanji lahko zagotovili še nadaljnji razvoj dialoga in obojestransko koristnega sodelovanja med državama na različnih področjih in v korist ljudem Rusije, Slovenije in cele Evrope. Putin je na koncu zaželel vsem državljanom Slovenije blaginjo in napredek.

Predsednik Francije Macron je zapisal, da je vesel, da lahko izreče iskrene čestitke državi, ki jo s Francijo povezuje enaka pripadnost EU-ju in njenim vrednotam. Državi sta stkali tesne vezi prijateljstva in takšno sodelovanje je potrebno, da lahko Evropa da konkreten odgovor na izzive, s katerimi se srečuje na področjih podnebja, varnosti, migracij in gospodarstva, so še sporočili iz urada predsednika republike.