Finančni minister Dušan Mramor je v odgovoru na poslansko vprašanje Andreja Širclja (SDS) spomnil, da je v petek ministrstvo za finance s pravilnikom o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za letos ustavilo prevzemanje novih obveznosti za neposredne proračunske uporabnike.

Na ministrstvu v tem okviru predvidevajo, da bo letos mogoče potrebna sredstva iz državnega proračuna za financiranje upravljanja z begunsko krizo zagotoviti s prerazporeditvami s postavk, kjer sredstva niso bila v celoti porabljena. Dodatnega zadolževanja za ta namen vlada po ministrovih zagotovilih za letos ne načrtuje, prav tako ni v načrtu nov rebalans proračuna.

Vlada sicer pričakuje, da bo Slovenija dodatna sredstva prejela iz bruseljske blagajne. Po ministrovih besedah zato intenzivno potekajo pogovori o možnosti izkoriščanja sredstev EU-ja za ta namen, bodisi skozi posebne mehanizme bodisi skozi prilagoditev pravil porabe preostalih prostih sredstev iz iztekajočega se finančnega obdobja 2007-2013.

10.000 evrov letno za azilanta
Marmor je ob tem opozoril, da lahko po izkušnjah iz tujine vsi stroški, ki so povezani s tem, odvisno od obsega kriznih razmer na dan dosežejo tudi do milijon evrov. Dodal je še okvirno oceno stroškov za obravnavano prosilcev za azil. Ti so po njegovi oceni približno 10.000 evrov na osebo na leto.

Nove skupine želijo priti v Evropo
Državni sekretar Boštjan Šefic je na tiskovni konferenci povedal, da je trenutno v Sloveniji položaj miren in da so na slovensko mejo prišle le manjše skupine prebežnikov. Hkrati je opozoril, da migracijski tokovi še zdaleč niso ustavljeni in po nekaterih podatkih iz Turčije v Grčijo vsak dan prihaja nov večjih kontingent prebežnikov, od 4.000 do 6.000 ljudi, ki bodo v Evropo skušale priti po t.i. balkanski poti.

Nastanitveni centri so po njegovih besedah mirni položaj izkoristili za obnovitev zalog, reorganizacijo, čiščenje ter priprave za prihod večjega števila prebežnikov. Ocene, koliko jih bo prišlo do meje s Slovenijo, pa variirajo med nekaj 100 in 2.000.

V Slovenijo je do danes prišlo več kot 2.700 prebežnikov, večji del med njimi so bili Sirci, poleg njih pa še večje število Afganistancec, Iračanov in Irancev. Večina jih je po Šefičevih besedah dobro organizirana, ciljna država večine je Nemčija, stike imajo z družbenimi omrežji v Nemčiji.

Železniški promet s Hrvaško ostaja ustavljen, saj po Šefičevih besedah ne želijo, da bi se prebežniki z večjimi kompozicijami nenadzorovano pripeljali na območje Slovenije.

Za azil je v zadnjih dneh skupno zaprosilo 23 ljudi, vključno s tistimi 14, ki jih slovenska policija ni mogla vrniti na Madžarsko. Večinoma gre za Iračane, nekaj je tudi Irancev. Avstrija je sicer doslej v Slovenijo vrnila sedem državljanov Sirije, vse druge so sprejeli. Zakaj so vrnili to skupno ljudi, Šefic ne ve.

Slovenija brani schengen
Slovenija je odgovorna in kredibilna članica EU-ja, policija pa je Evropi pokazala, da zna braniti schengensko mejo, je v DZ-ju poudarila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki v prihodnje izpolnjevanje dolžnosti pričakuje tudi od Hrvaške. Varnostne razmere so v tem trenutku zadovoljive, poskrbljeno pa je tudi za policiste.

Györkös Žnidarjeva je med drugim pojasnila, da se na prebežniški tok pripravljajo že od lani. Zavedajo se, da gre za različne kategorije tujcev in da je množična zlasti kategorija tistih, ki nezakonito preidejo mejo, za mednarodno zaščito pa ne zaprosijo.

Slovenija dosledno spoštuje schengensko zakonodajo, zato so se tudi odločili, da sprejemne centre, v katerih poteka obravnava tujcev, postavijo neposredno ob meji. Da ne bi prišlo do nenadzorovanega vstopa prebežnikov v Slovenijo, so začasni nadzor vzpostavili tudi na slovensko-madžarski meji, čemur je Evropska komisija pritrdila.

Glede očitkov o pomanjkljivi prehrani in preseženem delovnem času obmejnih policistov je ministrica priznala, da je prišlo do nekaterih logističnih zapletov, ki pa so jih uspešno rešili. Zapleti po njenem mnenju niso odraz stanja na terenu in ne predstavljajo sistemske motnje. Prav tako so poveljnike policijskih enot pozvali, da tem policistom namenijo posebno pozornost, je še pojasnila.

CZ bo kos nalogam
Ministrica za obrambo Andreja Katič je obiskala štab Civilne zaščite in Upravo RS za zaščito in reševanje, kjer se je prepričala, da je štab Civilne zaščite usposobljen in da dela pri reševanju begunske krize potekajo nemoteno. "Gre za preverjeno organizacijo, ki bo kos nalogam," je dejala.

Pahor v Nemčiji
Predsednik republike Borut Pahor se je danes na srečanju s predsedniki desetih evropskih držav na nemškem srednjeveškem gradu Wartburg zavzel za takojšnje oblikovanje skupne politike v begunski krizi. To je bila tudi glavna tema njegovih današnjih pogovorov, so sporočili iz predsednikovega urada.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Na meji naj bi čakalo še okoli 300 prebežnikov.