Leta 2014 je v Siriji padel prvi Slovenec, bojeval naj bi se na strani islamistične milice. Foto: Reuters
Leta 2014 je v Siriji padel prvi Slovenec, bojeval naj bi se na strani islamistične milice. Foto: Reuters
Slovenci v tujih vojskah

Na slovenskem zunanjem ministrstvu (MZZ) so potrdili smrt slovenskega državljana na bojišču v Siriji. Konzularna služba MZZ-ja je v stikih tako s svojci ubitega kot s člani kurdske samouprave na severu Sirije, pokojnikove posmrtne ostanke pa bodo skušali prepeljati v Slovenijo.

Martin Gruden je prvi primer slovenskega borca v vrstah Kurdov v Siriji in tam ni bil edini. Znano je, da so nekateri slovenski državljani odhajali v Sirijo ter se bojevali ali pa se še bojujejo v vrstah islamskih skrajnežev.

Leta 2014 je v Siriji padel prvi Slovenec, bojeval naj bi se na strani islamistične milice. V torek smo poročali, da je v uličnih spopadih na strani kurdskih sil v Manbidžu padel Ljubljančan.

"Družina poudarja, da jih je smrt močno prizadela, zato v globoki žalosti za zdaj ne želijo kontaktirati z javnostjo," je povedal Andrej Šter, vodja konzularne službe na MZZ-ju.

Ukrajina, Irak, Afganistan ...
Obveščevalna služba in policija ugotavljata, da so se Slovenci bojevali v Siriji v vrstah islamskih skrajnežev in da se verjetno še vedno; odhajali naj bi v Ukrajino, predtem kot najeti vojaki v Irak in Afganistan. Njihovi motivi so različni.

Motivi
"Imamo te hitre radikalizirance, posameznike, ki so potem v imenu neke ideologije, vere ali političnega prepričanja pristopili v neko skupino in se za njo borijo. Drugi razlog je zelo avanturističen, tretji pa zelo oportunističen ali instrumentalen. To je za njih služba, so plačanci," je komentiral Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede.

Koliko je slovenskih borcev na tujih bojiščih, ni znano. Slovenci so na tuja bojišča odhajali že v prejšnjem stoletju. "Španski borci so eden takšnih primerov. Če gremo malo bližje v zgodovino, vemo, da so se državljani Republike Slovenije, tudi Slovenci, hodili borit v balkanskih vojnah na obe strani, na bošnjaško in na srbsko."

"Nelegalno in nelegitimno"
Čeprav je po slovenski zakonodaji kaznivo dejanje terorizem in napeljevanje nanj, pa Lobnikar dodaja: "Zgolj država je tista, ki lahko svoje vojake pošilja v tujino, da izvajajo neke naloge, ki so v interesu Republike Slovenije. Vse drugo je nelegalno in na koncu koncev tudi nelegitimno."

Največji varnostni izziv za Balkan ter z njim za Slovenijo in celotno Evropo pa predstavljajo radikalizirani in dobro izurjeni povratniki iz vrst ISIS-a.

Slovenci v tujih vojskah