Na shodu bodo opozorili na vse večje težave v kmetijstvu in posledice, ki jih ima to na gospodarstvo, razvoj podeželja in celotno družbo.

Vseslovenski shod kmetov bo v soboto, 17. oktobra, ob 10. uri v osmih večjih mestih po vsej Sloveniji, in sicer v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju.

Z organizacijo shoda se tako tudi Slovenija oz. KGZS pridružuje podobnim shodom, ki so jih pripravile nevladne kmetijske organizacije drugod po Evropi.

Želijo podporo celotne javnosti
Kmetje bodo predstavili tudi nekaj zahtev, predvsem pa želijo dobiti podporo celotne javnosti pri svojih prizadevanjih. Kot so danes sporočili iz KGZS-ja, želijo kmetje s shodom opozoriti javnost na neskladna razmerja v verigi preskrbe s hrano, na spoštovanje sledljivosti do prodajne police in na težave zaradi prevelike sprostitve trga.

Tako se KGZS v imenu kmetov zavzema za to, da lahko potrošnik izbere domače izdelke sledljivega slovenskega izvora, da se priznajo dejanski stroški zagotavljanja visokih standardov EU-ja pri pridelavi hrane in da se s kmetijstvom ohranjajo delovna mesta ter poseljenost slovenskega podeželja. Ena izmed rešitev bi bila tudi ustrezna razmerja cen v verigi preskrbe s hrano.

Padanje cen mleka težava v EU-ju
Ena od težav, s katero se že nekaj časa spopadajo kmetje, je padanje cen mleka, na kar med drugim vplivajo embargo Rusije na uvoz nekaterih prehranskih izdelkov iz EU-ja, aprilska ukinitev mlečnih kvot v EU-ju in manjše povpraševanje v Aziji.

V Sloveniji je odkupna cena pri kmetu v zadnjem letu padla za 20 odstotkov, kar je podobno povprečju v EU-ju. Evropska komisija je sicer pripravila 500 milijonov evrov vreden sveženj podpore, v okviru katerega bo Slovenija dobila 1,37 milijona evrov. Denar bo na voljo prihodnje leto.

Vplival tudi ruski embargo
Na slovenskem trgu se letos pojavljajo tudi presežki nekaterih vrst zelenjave, npr. krompirja, česna in paradižnika. Razlogov za to je več, kot najpomembnejša pa na KGZS-ju izpostavljajo slabo organiziranost pridelovalcev in rusko prepoved uvoza. Poleg tega se je cena nekaterih pridelkov zaradi velike količine, ki je ostala na evropskem trgu, precej znižala.

Da bi ublažili posledice ruskega embarga, je začela konec avgusta veljati uredba o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo. Ukrep se nanaša na jabolka, hruške, slive, paradižnik, korenje, sladko papriko, kumare in kumarice, zelje, cvetačo in brokoli.

Slovenija je upravičena do umika 3.000 ton pridelka, iz EU-ja pa bo za to dobila 1,19 milijona evrov. Presežke bodo razdelili humanitarnim organizacijam, vrtcem, šolam in podobnim ustanovam oz. organizacijam. Podoben ukrep je vlada sprejela že lani.

Nekateri slovenski pridelovalci se pritožujejo tudi nad domnevno oteženim dostopom do polic Mercatorja, ki je v lasti hrvaškega Agrokorja, na splošno pa imajo pomisleke o prodaji več podjetij iz slovenske prehranske verige.