Položaj Romov se je v zadnjih 25 letih precej izboljšal, a je potrebno še več ukrepov, meni predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc. Foto: BoBo
Položaj Romov se je v zadnjih 25 letih precej izboljšal, a je potrebno še več ukrepov, meni predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc. Foto: BoBo
Darko Rudaš, predsednik foruma romskih svetnikov, zagovarja stališče, da Slovenija potrebuje tudi predstavnika Romov v DZ-ju. Foto: BoBo
V SDS-u nekateri zagovarjajo segregacijo Romov. Poslanec Zvonko Lah je tako v DZ-ju nedavno zastopal stališče, naj bodo romska naselja oddaljena od drugih naselij vsaj za "puškin doseg". Foto: BoBo

Kot je dejal predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc, je treba priznati, da se je v času samostojne države na področju urejanja položaja Romov veliko naredilo. Nekatere težave so se začele reševati, kar je tudi obrodilo sadove, je dejal. Kot pravi, se je začelo financirati določene projekte za razvoj območij, kjer živi romska skupnost. Narejeni so bili premiki pri urejanju romskih naselij.

Sprejet je bil zakon o romski skupnosti in nekateri ključni dokumenti, kot, recimo, program ukrepov za Rome, zdaj nacionalni program za Rome.

Ogromen premik je bil dosežen tudi pri informiranju, ki je prispeval k boljšemu poznavanju Romov in težav, s katerimi se srečujejo, je še dodal Horvat, ki vendarle opozarja, da bi se lahko naredilo še veliko več. Pravne in programske podlage za to namreč obstajajo, meni. Težava je pomanjkanje sredstev, da bi lahko vse te zadeve uresničili, na kar so na srečanju ob svetovnem dnevu Romov danes opozorili tudi predsednika DZ-ja Milana Brgleza.

Bolje predvsem Romom v Prekmurju
Predsednik Zveze Romov za Dolenjsko Bogdan Miklič ugotavlja, da so bile pozitivne spremembe predvsem pri Romih v Prekmurju, za katerimi pa Romi na Dolenjskem žal še vedno zelo zaostajajo. "Imamo romska naselja, ki obstajajo več kot 70 let, in v teh naseljih Romi še danes nimajo najnujnejšega, kot je pitna voda, kaj šele elektrika," je dejal Miklič. Po njegovih besedah živi v nemogočih razmerah, propadajočih lesenih objektih, počitniških prikolicah, brez osnovne infrastrukture še vedno več kot polovica romskega prebivalstva.

Takšne razmere imajo za posledico, da mladi Romi prekinejo šolanje, kar povzroči tudi diskriminacijo in slab odnos sošolcev do teh otrok, opozarja Miklič. Tako so danes Brgleza zaprosili, naj država skupaj z lokalnimi skupnostmi poišče rešitve za obstoječa romska naselja, da se vanje pripelje električne priključke in vodo.

Rome namreč skrbi, da legalizacija nekaterih romskih naselij in tudi druge zadeve potekajo prepočasi. Pogosto pride le do sestankovanj in obljub, sklepov in rešitev pa ni. Ključna pri urejanju romskih naselij pa je volja županov, ugotavljajo.

Spremeniti zakon o romski skupnosti
Zakon o romski skupnosti mora biti čim prej spremenjen, meni Miklič, saj zdajšnji zakon po njegovih besedah ta trenutek dobesedno deli Rome v Prekmurju in na Dolenjskem. "Vemo, da je neprimerna sestava sveta romske skupnosti, ki je krovna organizacija Romov, in tudi vladna komisija za zaščito romske skupnosti še vedno ni ustanovljena," je izpostavil.

Rudaš za romskega poslanca
Predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš je dejal, da Romi kot avtohtona manjšina pričakujejo tudi, da bodo priznani kot tretja klasična narodna manjšina in s tem dobili možnost imeti romskega predstavnika v državnem zboru.

S tem bi država dokončno demokratizirala družbo, meni Rudaš. Prepričan je tudi, da bi zadeve lažje stekle, če bi imeli Romi svojega predstavnika v DZ-ju. Ob tem je opozoril, da se ne bi smelo dogajati, kar se je ob sprejemanju poročila o položaju romske skupnosti, ko je eden od poslancev na parlamentarnem odboru dejal, da bi morala biti romska naselja zunaj puškinega dosega. To je bila sicer izjava SDS-ovega poslanca Zvonka Laha.