Predsednik poslanske skupine in stranke Zmago Jelinčič je v zvezi s tem dejal, da je v zadnjem času protislovensko delovanje predstavnikov italijanske in madžarske narodne manjšine preseglo vse meje. To po njegovem dokazuje tudi pobuda poslanca Roberta Batellija pri sprejetju resolucije z imenom Združitev razdeljene Evrope, ki izenačuje stalinizem in nacizem, in kjer je po njegovem Batelli deloval samoiniciativno ter mednarodno javnost zavajal, da predstavlja stališče Slovenije.

Jelinčič je izpostavil še nekdanjega poslanca Aurelija Jurija, ki je "kot evropski poslanec odstopil z določene funkcije, ker je preferiral interese sosednjih držav pred interesi Slovenije".

Jelinčič poleg tega zatrjuje, da je pri nas zelo močno tudi delovanje madžarskih krogov, ki med drugim zahtevajo, da se od učiteljev na dvojezičnih šolah zahteva boljše poznavanje madžarskega jezika, kar po njegovem pomeni, da bi slovenske učitelje radi nadomestili z madžarskimi.

Göncz presenečen, Batelli: Gre za neumnost
Na predlog sta se že odzvala tako Laszlo Göncz kot Roberto Batelli. Kot pravi prvi, ga je zadeva presenetila, saj ne drži, da bi predstavniki madžarske narodnosti delovali protislovensko. Seveda je res, da delujejo v prid madžarske narodne skupnosti in njenega ohranjanja, a obenem v duhu spoštljivosti do Slovenije in državljanskih norm. Če želi država kakor koli pomagati zamejskim Slovencem, tak način zagotovo ne bo pravi, še opozarja.

Poslanec italijanske narodnosti Batelli pa je očitke Jelinčiča označil kot popolno neumnost. Kot je dodal, ima SNS sicer pravico do take zahteve, parlament pa je suveren in bo odločal o zadevi.

"Sedeža manjšin ostanek socializma"
Za vložitev predloga ustavnih sprememb potrebuje Jelinčič potrebuje podpise dvajsetih poslancev. Po njegovem demokratičnost tako ne bi bila oškodovana, saj ne v italijanskem ne v madžarskem parlamentu ni slovenskega predstavnika. Kot meni, sta sedeža manjšin v slovenskem parlamentu "ostanek nekdanjega socialističnega razmišljanja o bratstvu in edinstvu".

Prvak SNS-a meni, da bodo zbrali dovolj podpisov, da se črta tretji odstavek 80. člena ustave in besedna zveza v petem odstavku petega člena. Obenem pa je prepričan tudi, da bo ustavno sodišče presodilo, da gre za protiustavno pobudo.

Na vprašanje, kaj bi ta sprememba ustave pomenila za slovensko manjšino v Italiji, pa je odvrnil, da "slovenska manjšina v Italiji tako nima nobenih pravic". "Slabše, kot je, ne more biti," je prepričan Jelinčič.