Ugotovitev prvostopenjskega upravnega sodišča v delu, ki govori o tem, da se vse zaključne ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, ki se nanašajo na Aleša Zalarja, odpravijo, je tako potrjena.

V precej zapleteni sodbi je vrhovno sodišče med drugim poudarilo, da iz ustavne pravice enakega varstva pravic med drugim izhaja tudi pravica do izjavljanja v postopku. "Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet postopka, ustrezne ali zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve. Iz te pravice izhaja, da mora biti stranki zagotovljena pravica, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v spisu in ki lahko vpliva na odločitev," je med drugim zapisano v sodbi.

Vrhovno sodišče je sicer dalo prav KPK-ju v delu, ko je ta izpodbijala odločitev upravnega sodišča, da je bilo z izdajo zaključnih ugotovitev nezakonito poseženo v Zalarjeve ustavne pravice iz 22. in 34. člena. A ker je upravno sodišče po mnenju vrhovnega ravnalo pravilno, ko je akt KPK-ja odpravilo, tudi ni potrebe po vračanju zadeve v razveljavljenem delu v ponovno sojenje.

Odškodninska tožba zaradi prizadetega ugleda
Aleš Zalar je že napovedal odškodninsko tožbo, ki bo posledica "tega, da sem bil na sramotilnem stebru štiri leta". Vse to se je dogajalo s kršitvijo njegovih ustavnih pravic ter brez pravne ali dejanske podlage, je poudaril. Ali bo tožil državo, se bo še odločil, "zagotovo pa bo odškodninsko tožil predsednika KPK-ja Borisa Štefaneca in druge, ki so sodelovali v postopku".

O višini zneska, ki ga bo zahteval, je po njegovih besedah še preuranjeno govoriti, a zagotovo ne bo šlo za majhen znesek. Njegovo osebno dostojanstvo in strokovni ugled sta bila močno prizadeta zaradi številnih medijskih objav v tej zadevi, je poudaril.

Spomnimo, da je KPK aprila lani sporočil, da sta Zalar in generalni državni tožilec Zvonko Fišer ravnala koruptivno pri imenovanju Škrleca. Upravno sodišče pa je nato oktobra lani odpravilo ugotovitve KPK-ja v zadevi Škrlec, saj da je KPK Fišerju v postopku kršil 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, Zalarju pa poleg tega tudi 34. člen, ki govori o pravici do osebnega dostojanstva in varnosti.

Na KPK-ju so se na odločitev upravnega sodišča pritožili, prav tako Fišer. Vrhovno sodišče je nato avgusta letos zavrnilo pritožbe KPK-ja in Fišerja, sedaj pa je še v primeru Zalarja potrdilo odpravo akta KPK-ja.