"Sodbe sem vesela, ker je bilo z njo nedvoumno ugotovljeno, da sem bila žrtev rektorjevega trpinčenja, šikaniranja in nadlegovanja, vendar nobena odškodnina ne more poplačati trpljenja, ki ga zaposleni doživlja v primerih mobinga," je sodbo za MMC komentirala Prašnikarjeva.

Od potnih nalogov …
Težave Prašnikarjeve so se začele leta 2012, ko je Marušič postal rektor in ji najprej ni želel izplačevati potnih stroškov, čeprav ji je službene poti podpisal. Ni ji izplačeval niti nadur. Ko ga je na to opozorila, jo je ozmerjal. Svojo moč, oblast in nadrejenost je izražal tudi tako, da jo je izključil iz univerzitetnega dogajanja. Ni bila več vabljena na seje senata, na sestankih organov univerze jo je žalil, ni ji dovolil voliti na rektorskih volitvah in volitvah na eni izmed fakultet. Ni je ocenil, z njo ni komuniciral, ni ji dovolil vpogleda v izborno dokumentacijo novega direktorja študentskih domov, njeno nadaljnjo zaposlitev prepustil kar svoji tajnici, ki ji je ponudila za več kot 20 plačilnih razredov nižje delovno mesto, na koncu pa ji je nezakonito prekinil delovno razmerje.

"Ravnanje in vedenje rektorja v vseh teh primerih ni pravno dopustno, je nezakonito, tožnico je prizadel in užalil, jo neenakopravno obravnaval, z njo ravnal v nasprotju s predpisi, jo nedopustno diskriminiral," je v sodbi zapisalo delovno sodišče v Kopru.

… do izsiljevanja in seksističnih besed
Dogajanje pa je tudi po mnenju sodišča vrhunec doseglo lani, ko se je Prašnikarjevi iztekal mandat direktorice študentskih domov in so se bližale rektorske volitve. Marušič je ureditev njenega prihodnjega zaposlitvenega statusa pogojeval z njenim vedenjem v volilni kampanji. Od Prašnikarjeve je v zameno za ugodno rešitev njene službe, pričakoval, da bo pred volitvami "vsaj nevtralna", ker ni "estetsko", če se on trudi za njen status, ona pa ta čas podpira njegove protikandidate.

To pa še ni vse, na sestanku ji je izrekel naslednje besede:"… Moj odnos do tebe je večdimenzionalen, eno je kot ženska, eno je kot Astrid Prašnikar … jaz imam včasih v sebi malo bolj trdo mnenje glede tebe … potem prideš, tukaj sediš … razumeš …, delujejo drugače te energije …, tako da je nevarno v teh situacijah … midva se bova tako pogovarjala, jaz ti bom še nekako napolnil stotinko … stotinko flirtal … ti boš pa zdaj sodelovala s protikandidati … to ni primerno, ne … jaz imam eno zelo dobro misel o tebi, kaj bi lahko naredil v tem vmesnem obdobju, ne želim se tukaj izreči zaradi tega, ker vplivaš preveč … postanem nekje mehek … ma ne spodaj …"

"To je verbalno spolno nasilje"
Pogovor je Prašnikarjeva posnela s telefonom, vendar posnetka sodišče ni niti poslušalo. Presodilo je, da to ni potrebno, saj je verjelo njenemu pričevanju, saj se je rektor pri izpovedih zapletal, spreminjal izjave in sprva lagal, da očitanih mu besed ni izrekel, do trenutka, dokler ni bil posnetek predložen sodišču.

Odnos rektorja je bil poniževalen in neprimeren, je ocenilo sodišče: "To ravnanje predstavlja verbalno spolno nadlegovanje kot posebno obliko diskriminacije, takšno govorjenje o tožnici kot ženski v okoliščinah, ko sta na sestanku sama, ko sta v razmerju direktorica pred iztekom mandata, in rektor, ki se odloča za razpis za nov mandat, je prizadelo dostojanstvo tožnice, počutila se je ponižano, kar je prepričljivo opisala. Takšno ravnanje rektorja je neprimerno."

Najvišja odškodnina za mobing do zdaj
Univerza mora Prašnikarjevi v osmih dneh plačati 13.000 evrov odškodnine zaradi duševnega trpljenja in dodatnih dva tisoč evrov, ker je rektorjev tedanji predstavnik za stike z javnostjo Gregor Kos na spletni strani univerze objavil žaljivo pojasnilo o dogodkih v zvezi s Prašnikarjevo, s katerim je posegel v čast in dobro ime tožnice. To je do zdaj najvišja za mobing izplačana odškodnina pri nas.

"V vsaki državi z minimalnimi moralnimi in etičnimi standardi bi rektor v primeru sodnih ugotovitev, tudi že pravnomočnih, o njegovem nezakonitem in nemoralnem ravnanju, sam odstopil, če pa ne, bi ga pa intelektualno razvita akademska skupnost nemudoma izpljunila," pravi Prašnikarjeva.

Rektorjevo nezakonito početje plačuje država
A rektorju se ni treba bati. V šolski ministrici Makovec Brenčičevi ima polno podporo. V imenu avtonomije mu država dopušča, da za svoja nezakonita in moralno sporna dejanja - za odškodnine - zapravlja javni izobraževalni denar. Samo Prašnikarjevi je morala univerza po pravnomočni sodbi za nezakonito odpoved delovnega razmerja že plačati 26.000 evrov, če bo še tokratna sodba prestala višje sodišče, bo to skupaj 50.000 evrov. Na desetine tisoče evrov pa je morala univerza že plačati tudi drugim uslužbencem, ki jih je rektor nezakonito odpustil, prerazporedil ali jim odvzel funkcije. Plačila odvetniku univerze Velimirju Cugmasu so že narasla na okoli pol milijona evrov.

Odziv univerze
"Glede na to, da smo na višjih sodnih stopnjah dobili nazaj že več odškodnin, verjamemo, da bomo dobili tudi to, če jo bomo morali plačati," je sodbo za TV Slovenija komentiral glavni tajnik UP Danijel Božič. Na vprašanje, v katerih odškodninskih primerih so od uslužbenca dobili denar nazaj, se je spomnil le enega.

In zakaj odškodnin ne plača rektor iz svojega žepa? "Vedno je bila tožena univerza in ne rektor, in drugič, univerza drugih virov kot javna izobraževalna sredstva, nima," odgovarja Božič. Na vprašanje, zakaj rektor, ki je bil danes v Kopru, ni stopil sam pred kamero TV Slovenija, Božič odgovarja, da "ker se mu je tako zdelo."

Ministrico za izobraževanje pa sprašujemo, ali bo od rektorja terjala vračilo javnega denarja, ki ga je zapravil v sojenjih zaradi lastnega nezakonitega početja. Na odgovor še čakamo.

Eugenija Carl, TV Slovenija