Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOUL) je razburil predlog nekaterih članic ljubljanske univerze, da bi se študente javno razvrstilo v skupine na podlagi povprečne skupne ocene v času študija – se pravi, koliko odstotkov študentov dobi oceno 6, 7, 8, 9 ali 10. Razred, v katerega bi se študent uvrstil, bi navedli v prilogi diplomi. Predlog je zaničujoč do študentov in gre za še enega od poskusov elitizacije visokega šolstva, so prepričani, saj da morajo študentje iz socialno šibkejšega okolja delati več in posledično dobivajo slabše ocene.

"Ne gre za nikakršno javno rangiranje diplomantov. Gre samo za podatek o tem, kaj določena ocena na diplomi oz. študiju pomeni," je pojasnil prorektor ljubljanske univerze za področje pedagoškega dela Goran Turk. Poudaril je, da ne gre elitizacijo, ampak zgolj za podatek o tem, kaj ta ocena pomeni.

Odziv je Turka presenetil
Pobudo za pripravo podatkov o pomenu ocene na univerzi je po njegovih navedbah podala akreditacijska agencija ASIIN, ki je ocenjevala fakultete za računalništvo in informatiko, za gradbeništvo in geodezijo, za farmacijo in za šport. "V postopku evalvacije in akreditacije je agencija zahtevala, da po navodilih za ECTS pripravimo pojasnilo, kaj ocene pomenijo," je dejal Turk.

Dodal je, da so na univerzi po daljšem usklajevanju med prodekani prišli do predloga, po katerem bi se v prilogo k diplomi poleg povprečne ocene izpitov dodal še prikaz povprečnih ocen vseh diplomantov referenčne skupine. Študentski predstavnik je bil vabljen na vse seje in v enem letu usklajevanja ni bilo nobenega nasprotnega mnenja, zato ga je oster odziv nekoliko presenetil.

Nov dodatek bo zapisan v prilogi k diplomi tistim diplomantom, ki bodo diplomirali po 1. oktobru letos.