Kakšne bodo posledice poskusa vojaškega udara v Turčiji, se za zdaj še ne da napovedati, je povedal politolog Boštjan Udovič z ljubljanske fakultete za družbene vede, a opozarja, da so trenutne razmere izredno nevarne za destabilizacijo regije, saj je zadeva že eskalirala.

"Zadeva je izjemno težka za presojanje, zato bomo potrebovali še nekaj časa, da bomo dobili prave podatke," je dejal Udovič, ki pravi, da je izredno težko oceniti, kdo stoji za udarom.

Je Erdogan sam naročil udar?
Udoviču se teorija, da je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan poskus udara naročil kar sam, ne zdi "tako privlečena za lase, kot je mogoče videti na prvo žogo". Vojska je namreč še vedno branik starega sistema. Dodal je, da teorije zarote dodatno podžiga dejstvo, da je bil udar slabo pripravljen.

Udovič je poudaril, da so se pučisti zavezali k spoštovanju vseh mednarodnih pogodb, zato se tudi ob uspehu vojaškega udara po njegovem mnenju z vidika mednarodne skupnosti ne bi nič bistveno spremenilo. "Mislim, da je to zgodba notranje politike, ni vezana na mednarodno politiko in da gre za neke trzljaje, ki jih ima del turške vojske vezane še na atatürkovsko državo," je še dodal.

Erdogan bo svoj položaj še utrdil
Čeprav se je zvečer zdelo, da je Turčija na pragu državljanske vojne, se je po mnenju Ervina Hladnika Milharčiča zgodil preobrat, saj so pozivi ljudem, naj gredo na ulice, naleteli na enoten odziv.

Kot je povedal za Radio Slovenija, so Turki z odhodom na ulice sporočili, da nočejo vojske, ampak imajo raje avtoritarnega predsednika, ki bo svoj položaj le še utrdil. Podobno meni tudi obramboslovec Klemen Grošelj, ki pravi, da bo Erdogan propadli vojaški udar izkoristil za temeljito čistko in prevzem oblasti nad oboroženimi silami.

Nekdanji veleposlanik v Turčiji Milan Jazbec je za Televizijo Slovenija poskus udara označil za "avanturo, ki je bila vnaprej obsojena na neuspeh". Njegovemu mnenju se je pridružil tudi Grošelj, ki je poudaril, da je bil poskus udara amaterski, opozoril je tudi, da vodstvo vojske ni bilo enotno, prav tako se vojska ni naslonila na policijo, uradništvo in vsaj eno stranko, kot so to storili v preteklosti.

Turčija bo od EU-ja skušala iztržiti čim več
Evropska unija, ki podpira Erdogana, se bo morala po mnenju Hladnika Milharčiča sprijazniti, "da če želi ohraniti relativni mir na svojih mejah, mora podpreti državnika, ki je vedno manj demokratičen, ima pa v rokah drugo najmočnejšo vojsko v paktu Nato".

Na območju Turčije je trenutno dva milijona beguncev, vendar po mnenju analitikov ni veliko možnosti, da bi Erdogan od dogovora z EU-jem odstopil. Hladnik Milharčič ocenjuje, da bo Erdogan veliko število beguncev uporabil zato, da "od EU-ja iztrži čim donosnejše pogodbeno razmerje".