Konec maja je DZ sprejel novelo stanovanjskega zakona, ki je med drugim za javne stanovanjske sklade prinesel pomembni novosti. Ena izmed njih je, da občine končno lahko vsakih pet let preverjajo izpolnjevanje pogojev za najem neprofitnega stanovanja tudi pri tistih najemnikih, ki so pogodbo sklenili pred uveljavitvijo zakona leta 2003. To do majskega noveliranja zakona namreč ni bilo mogoče, določbo pa je razveljavilo šele ustavno sodišče marca letos.

Zakonski popravek je pomemben, ker takšnih najemnikov ni malo. Mariborski stanovanjski sklad je po spremembi zakonodaje poziv o razkritju podatkov poslal 325 najemnikom, v Ljubljani pa je takih najemnikov približno 950. Pri tem se poraja vprašanje, koliko od njih jih je v vseh teh letih svoj ekonomski položaj izboljšalo do te mere, da so presegli prag za upravičenost do neprofitne najemnine (prag je sicer izjemno visok, saj za posameznika znaša dve povprečni neto plači oz. 2.076 evrov neto). Nerazumno visok cenzus in dejstvo, da njegovo preseganje ne pomeni tudi izgube neprofitnega stanovanja (zgolj izgubo neprofitne najemnine), javne stanovanjske sklade sicer frustrira že vrsto let, zgane pa se ne nič. A to je druga zgodba.

Po drugi strani so neprofitna stanovanja zelo iskana roba. Za boljšo nazornost: na zadnji razpis ljubljanskega stanovanjskega sklada se je za 239 stanovanj potegovalo 3.129 ljudi, v Mariboru pa se je za 50 stanovanj potegovalo 760 prosilcev. V Novi Gorici jim je lani uspelo kupiti le štiri nova stanovanja, na zadnji razpis za najem neprofitnih stanovanj pa se je prijavilo 154 ljudi. Povpraševanje torej v več kot 10-kratnikih presega ponudbo.

Zanimalo nas je torej, ali so občinski skladi že začeli uveljavljati nove pristojnosti, ki končno omogočajo preverjanje najemnikov izpred leta 2003 in posledično vsaj pobiranje višjih najemnin. Za odgovore smo prosili ljubljanski, mariborski, novogoriški in murskosoboški stanovanjski sklad.

Nekje brez težav, drugje pa …
V Ljubljani in Mariboru so pojasnili, da so se zganili in te najemnike že preverjajo, medtem ko v Murski Soboti pravijo, da preverjanja še niso začeli, saj zdaj preverjajo izpolnjevanje pogojev pri drugih najemnikih. Tudi v Novi Gorici preverjanja še niso začeli. "Pripravljamo se in smo v stiku z drugimi skladi, da preverjanje izvajamo usklajeno," so zapisali.

Pri preverjanju novega kroga najemnikov v ljubljanskem in mariborskem skladu upiranja ali težav niso imeli; jih pa pričakujejo v Novi Gorici in tudi v Murski Soboti so poudarili, da najemniku po navadi ni prav, da ga preverjajo. "Vsak si želi ostati v neprofitnem stanovanju, zato povečanja premoženja nihče sam ne prijavi," so dodali.

Na Molu precej širijo krog najemnikov s tržno najemnino
Na vprašanje, koliko najemnikov jim je po novi zakonodaji doslej že uspelo preveriti in kolikim od teh bo po preverbi odmerjena tržna najemnina, so nam v ljubljanskem skladu odgovorili, da postopki še tečejo, zato končnega odgovora ne morejo podati. A vmesni podatki kažejo, da bodo šestim odstotkom iz rednega preverjanja zaradi preseganja cenzusa zaračunali višjo najemnino. "Pri najemnikih, ki so bili do sedaj izvzeti iz postopka petletnega preverjanja, pa pričakujemo, da bo takih, ki jim bo neprofitna najemnina spremenjena v tržno najemnino, nekoliko večji odstotek," so pristavili.

Se je pa lani in letos, v primerjavi z letom 2015, ko so bile zaradi preseganja cenzusa izdane zgolj štiri odločbe o povišanju najemnine, to število dokaj povečalo. "V mesecu decembru 2016 je bila tržna najemnina obračunana 43 najemnikom, v mesecu juniju 2017 pa že 89 najemnikom. V juniju 2017 je bilo tem najemnikom obračunano za 35.084 evrov najemnin. Če bi za ta stanovanja obračunali neprofitne najemnine, bi te znašale 18.528 evrov," so zapisali v skladu in izpostavili, da razlika torej znaša 16.556 evrov.

V Mariboru konkretnih številk niso podali, a glede na pretekle izkušnje, ko so zaradi preseganja cenzusa dvignili najemnino zgolj enemu najemniku, večjega števila dvignjenih najemnin ne pričakujejo. V Novi Gorici in Murski Soboti teh podatkov nimajo.

Za nazaj ne bodo zaračunali
Ali lahko sklad zaračunava višjo najemnino tem najemnikom tudi za nazaj? Na ljubljanskem občinskem stanovanjskem skladu pravijo, da ne; višja najemnina bo tako začela veljati naslednji mesec po izdani odločbi.

Ob tem pa so znova opomnili še na težave, ki jih zakonodaja povzroča skladom, ko se želijo znebiti najemnikov, ki kršijo pravila: "Krivdni odpovedni razlogi, ki so podlaga za odpoved najemnega razmerja, so določeni v 103. členu SZ-1. Med drugim je določeno, da se najemniku lahko odpove najemno pogodbo, če oddaja najeto stanovanje v podnajem brez soglasja lastnika oziroma če so najemnik in osebe, navedene v najemni pogodbi, nehale uporabljati stanovanje in brez presledka več kot tri mesece niso stanovale v njem. Nadalje je določeno, da tožbe zoper najemnika ni moč vložiti, dokler lastnik predhodno pisno ne opozori najemnika, ki krši najemno pogodbo. V opominu mora lastnik navesti kršitev, način ter rok za odpravo krivdnega razloga. V primeru da najemnik krivdni odpovedni razlog odpravi (se vseli v stanovanje in izseli podnajemnike), zoper njega ni moč sprožiti tožbe na odpoved najemnega razmerja. V primeru, da najemnik odpravi krivdni odpovedni razlog, ukrepi zoper najemnika niso predvideni oziroma mogoči. Na nelogičnost zakonskega določila, da je ob tovrstnih kršitvah potrebno kršitelje pozivati k odpravi kršitve, smo pristojno ministrstvo obvestili že večkrat ter podali pobudo, da se najemnika, ki se je iz stanovanja trajno odselil, ali ki stanovanje oddaja v podnajem, ali ki dodeljenega stanovanja ni prevzel oziroma začel uporabljati, lahko takoj, ob ugotovljenem krivdnem razlogu, pozove na izpraznitev stanovanja in nato, če je potrebno, vloži tožbo na odpoved najemnega razmerja in izpraznitev."

V Mariboru so hkrati pojasnili, da so na Združenje stanovanjskih skladov podali tudi pobudo za vzpostavitev informacijskega sistema za elektronsko pridobivanje podatkov. Vzpostavitev takšnega sistema je v fazi usklajevanj med stanovanjskimi skladi, Združenjem stanovanjskih skladov, ministrstvom za okolje in prostor, ministrstvom za javno upravo in informacijskim pooblaščencem, so zapisali.