Preventiva se namreč po mnenju policije začne že pri objavah fotografij otrok na družbenih omrežjih, tudi tistih, ki jih objavijo starši sami, ker se jim zdijo zabavne. Tudi te lahko nekdo izkoristi v neprimerne namene, opozarjajo in dodajajo, da bi se starši morali zavedati, da na spletu objavljena fotografija tam ostane za vedno in lastnik nad njo nima več prav nobenega nadzora.

Strokovnjak za varno uporabo spleta in vodja nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT Gorazd Božič na spletu svetuje zdravo mero skepse in hkrati ocenjuje, da večina staršev objave slik svojih otrok na spletu "malo prelahko jemlje". Če je objava namenjena le ozkemu krogu prijateljev, to sicer po Božičevem mnenju ni tako kritično. "Druga stvar pa je, če brez premisleka javno objavljajo fotografije otrok," je opozoril. Še posebej nevarno je med poletnimi počitnicami, ko objavljajo fotografije s plaže v kopalkah in podobno, saj lahko takšne fotografije po njegovem mnenju hitro pridejo v roke zaprtim skupinam storilcev spolnih zlorab nad otroki.

Bi fotografijo obesili na oglasno desko?
Božič meni, da je reči, da se ne sme nič objavljati, preveč radikalno, le zdravo mero skepse morajo starši uporabiti. Vedno je treba pred objavo premisliti, ali bi takšno fotografijo izobesili tudi na neko oglasno desko ob cesti ali ne. "Če vam ob tej misli ni prijetno, se je boljše zadržati in je na spletu oz. družbenih omrežjih ne objaviti," svetuje.

Splet je omogočil lažjo komunikacijo v kriminalne namene, tako je tudi pri spletnih zlorabah otrok omogočil kriminalnim združbam preprostejšo izmenjavo fotografskega materiala, je še pojasnil Božič. "Nož lahko uporabljate v kuhinji ali pa z njim tudi nekoga ubijete. To torej ne pomeni, da je nož sam po sebi slab in da je treba vse nože prepovedati," je ponazoril uporabo spleta.

Storilci izkoriščajo naivnost otrok in staršev
Svetovni trendi s področja zaščite otrok pred spletnim spolnim izkoriščanjem po navedbah policije kažejo, da storilci za svoje patološke seksualne potrebe, tudi v skritih, zasebnih omrežjih za medsebojno izmenjavo posnetkov, izkoriščajo nevednost, naivnost in neizkušenost otrok, pa tudi njihovih staršev, ki jim nenadzorovano dopuščajo brezbrižno rabo spleta.

Nekateri storilci prodajajo nezakonite posnetke ali posnamejo svoja seksualna izživljanja nad otroki kot vstopnico za vstope v nelegalne spletne forume. Takšnim posnetkom po navedbah policije storilci zlorab pravijo "trofeje", s katerimi si pridobijo vstop na forume s še več "svežega" gradiva. Božič je poudaril, da se spletne spolne zlorabe otrok ne dogajajo odprto na spletu, pač pa v zaprtih združbah v prikritih forumih ter omrežjih. Prav zato je tako težko prodreti v te kroge in izkoreniniti tovrstno kriminalno dejavnost.

Izsiljevanje z intimnimi posnetki
Na policiji so izpostavili tudi, da zaradi razširjenosti mobilnih naprav in spleta otroci veliko časa namenijo navezovanju stikov na ta način. Objavljajo svoje fotografije in osebne podatke, to pa lahko storilec izkoristi. Pogosta oblika spolnega izkoriščanja je namreč t. i. izsiljevanje s posnetki. Storilec se lahko izdaja za žrtvinega vrstnika, "prijateljevanje" pa se začne tako, da žrtev storilcu sama pošlje intimno fotografijo. Storilec nato v zameno, da fotografije ne objavi, zahteva denar, ali pa še več intimnih fotografij žrtve. Takšni posnetki nato pogosto pristanejo na platformah, ki jih uporabljajo storilci spolnih zlorab otrok.

Po podatkih prijavne točke Spletno oko so tipične žrtve spletnih spolnih zlorab dekleta, stara od 11 do 15 let, prevladujejo pa posnetki, ki prikazujejo otroke v erotičnih položajih. Lani so bile žrtve v sedmih odstotkih stare od 16 do 18 let, v 39 odstotkih od 11 do 15 let, v 31 od sedem do deset let in v kar 23 odstotkih do šest let. Posebej skrb vzbujajoč je zadnji podatek, saj je bilo leta 2014 takšnih žrtev en odstotek.

Na prijavni točki so v devetih letih delovanja obravnavali 4.915 prijav posnetkov spolnih zlorab otrok. V 1.354 primerih so podatke posredovali policiji. Največ prijav je bilo leta 2012, in sicer 1.127.

Spolna zloraba globalno kaznivo dejanje
Policija po oceni, da gre za posnetke oziroma fotografije spolnih zlorab otrok, v večini prijav posreduje pri tujih varnostnih organih, saj je IP-naslov v času pregleda praviloma na tujih strežnikih. V primerih spolnih zlorab na spletu gre za "globalna" kazniva dejanja, za preiskovanje katerih je nujno mednarodno sodelovanje.

Če pa ugotovijo, da je bilo kaznivo dejanje izvedeno v Sloveniji, začnejo s predkazenskim postopkom in postopki za identifikacijo žrtev. Cilj ni le odkritje storilcev, pač pa tudi zaščita otrok. Pri enem samem kaznivem dejanju lahko odkrijejo več sto ali celo več stotisoč posnetkov. Pri eni izmed osumljenih oseb so tako našli več kot milijon posnetkov spolno zlorabljenih otrok, je za STA poročala Tadeja Vrtovec.