"Zaradi samomora vsako leto umre več kot 300 oseb, približno 25-krat toliko pa jih samomor poskuša narediti. Za takšno statistiko se skrivajo zgodbe posameznikov, ki so zaradi različnih razlogov podvomili o vrednosti oziroma smislu lastnega življenja. Življenje je dragoceno in včasih negotovo, tudi težko. Če si vzamemo trenutek časa in svojo pozornost namenimo tistemu, ki jo potrebuje – popoln tujec, družinski član ali prijatelj – mu s tem lahko spremenimo življenje," so ob svetovnem dnevu samomora, oznamovali ga bodo v nedeljo 10. septembra, zapisali v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Po podatkih NIJZ-ja je bilo lani najmanj samomorov v zadnjih nekaj desetletjih. Leta 2016 je tako samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) v Sloveniji znašal 17,97 (28,71 za moške in 7,40 za ženske). To pomeni, da je za posledicami samomora umrlo 371 ljudi (294 moških in 77 žensk). Razmerje med moškimi in ženskimi samomori je znašalo 3,8:1.

"Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v letu 2016, je najnižji v zadnjih nekaj desetletjih in precej pod dolgoletnim povprečjem. Zato lahko rečemo, da trend upada samomorilnega količnika v Sloveniji vzdržujemo. Razlogi za upad samomorilnega količnika so lahko večplastni. V zadnjih nekaj letih so se okrepile preventivne dejavnosti (ozaveščanje splošne javnosti, aktivnosti destigmatizacije, delo za krepitev veščin in kompetenc za prepoznavanje in obravnavo samomorilno ogroženih pri različnih ciljnih skupinah – splošna javnost, različni profili strokovnjakov …), povečala pa se je tudi dostopnost pomoči, predvsem v nevladnem sektorju," so še zapisali na NIJZ-ju.

Manj samomorov tudi v drugih državah
Podobno, padajoče gibanje števila samomorov so opazili tudi v drugih vzhodnoevropskih državah. Marsikatera od njih je v preteklosti po količniku samomorilnosti sodila v sam svetovni vrh. "Vzrokov je verjetno več. Imamo več programov ozaveščanja, imamo boljše načine obravnave depresije, ljudje si tudi prej poiščejo pomoč," pravi Vita Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem, ki je tudi predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora

"Ne smemo zanemariti, da je življenje danes drugačno, da je kvaliteta življenja malo boljša," pravi. Svoj prispevek je po njenem mnenju dal tudi internet: "Ljudje, ki so osamljeni, se lahko povežejo z drugimi osamljenimi ljudmi, četudi so na drugem koncu sveta. Družba omogoča neke druge priložnosti. Za del upada so zaslužni preventivni programi. Vendar se tudi globalno življenje malo spreminja."

Medtem ko število samomorov v razvitih državah upada, je v porastu v državah v razvoju. Poštuvanova pravi, da je vzrokov za to več. Med drugim se spreminja tudi sama družba, na drugi strani pa so v teh državah tudi natančnejše statistike. V številnih državah je lahko samomor družbeni tabu in so podatke nekako prirejali, zato niso bili relevantni.

"Takšen primer je bila recimo Portugalska. V statistikah je bila navedena tudi kategorija 'nedoločena smrt'. Tako je upadlo število samomorov, povečalo pa se je število nedoločenih smrti. Če bi obe kategoriji sešteli, bi lahko ugotovili, da število samomorov ni upadlo, le prekategorizirali so jih. Če prihaja do nihanj, je potrebno pogledati celostno, kaj se dogaja v neki državi," pravi in poudarja, da v Sloveniji za zdaj ni bilo drugačnih kategorizacij, zato temu ne moremo pripisati vloge pri upadu števila samomorov.

Trend pri mladih ostaja nespremenjen
Medtem ko na splošno upada število samomorov, pa v statistikah ne opažajo bistvenih sprememb pri samomorih med mladimi. "Okoli 20 mladostnikov letno umre zaradi samomora. To je trend, ki je prisoten že kar nekaj časa. Slovenija pri tem ni nadpovprečna v statistikah v primerjavi z EU-jem, za razliko od odrasle in še posebej starejše populacije, kjer smo glede samomorilnosti visoko nad evropskih povprečjem," pojasnjuje Poštuvanova.

Med mladimi je, kot pravi, veliko več t. i. samopoškodb, saj mladi večkrat svojo stisko izražajo tako, da se porežejo ali si kako drugače škodujejo. "Mogoče nimajo primernih orodij, kako izraziti svoja čustva," dodaja. Velike razlike so tudi med spoloma. Tako dekleta večkrat pomislijo na samomorilno vedenje. Samih smrti, ki so posledica samomora, pa je bistveno več pri fantih. Podobno kot pri odraslih.

Kolikšno vlogo pa imajo na trende samomorilnosti in samopoškodovanja družbeni mediji, ki postajajo marsikdaj orodje za medsebojno obračunavanje med mladimi? "Ustrahovanje, šikaniranje je obstajalo že pred družbenimi mediji, ki sicer to tragedijo bolj eksplicitno pokažejo. Tisto, kar se je prej dogajalo v razredu, se je preselilo na neki socialni medij in se tam nadaljuje. Neke študije, ki bi primerjala stanje pred in po socialnih medijih, pa ne poznam. Socialni mediji so prevzeli neko novo vlogo v našem življenju in je to težko primerjati s situacijami pred tem," pravi in poudarja, da ima splet sicer lahko negativno, pa tudi prej pozitivno vlogo, saj obvešča, kako ravnati v stiski, in tako pripomore pri preprečevanju samodestruktivnega vedenja.

Neodgovorno poročanje o samomorih ima lahko posledice
Poštuvanova ob tem opozarja, da se mladi učijo s posnemanjem oz. s t. i. modelnim učenjem: "Če se o samomoru več govori, še posebej na neodgovoren senzacionalističen način, pride do tega, da mladi prevzamejo te vzorce. Na neki način jim s tem damo idejo, kako si lahko v tej stiski pomagajo. Vendar to večkrat ni prava rešitev. Podobno kot je bilo pri izdaji Goethejevega romana Trpljenje mladega Wertherja, ko se je število samomorov povečalo. Enako je z mediji, saj zaradi neodgovornega poročanja lahko število samomorov naraste."

Slovenski center za raziskovanje samomora v naslednjih mesecih pripravlja obsežne intervencije za preprečevanje samomora med mladimi. S pomočjo mednarodne raziskave pa so ugotovili, da so najbolj učinkovite neposredne delavnice z mladostniki, saj lahko pomembno znižajo število samomorilnega vedenja.

Mlade bodo tako skušali naučili izražanja čustev, reagiranja ob dilemah in pomoči prijatelju v stiski, odrasle pa predvsem ozavestili, kako prepoznati in ukrepati v primeru samomorilnega vedenja. Sicer pa Poštuvanova pravi, da so pri mladih ugotovili, da večina svoje stiske ne zaupa več staršem, temveč enemu od svojih prijateljev. Večkrat pod pogojem, da tega ne bodo povedali nikomur naprej. Vendar bi jih morali ozavestiti, da prelomijo svojo obljubo, ker bi s tem lahko tudi rešili življenje vrstniku.