Kot so sporočili iz urada predsednika republike, bi po doseženem načelnem dogovoru zakon o volitvah v DZ z novelo spremenili tako, da bi ukinili volilne okraje. Volivci bi tako glasovali o celotni listi kandidatov na ravni volilne enote, na kateri bi moralo biti toliko kandidatov, kot se jih voli. Uvedli bi tudi relativni neobvezni prednostni glas, kar pomeni, da bi volivci glasovali za listo kandidatov, lahko pa bi na tej listi dodelili tudi prednostni glas enemu izmed kandidatov. Pri tem bi višina praga za kandidata, izvoljenega s prednostnimi glasovi, sledila formuli, kot je v sistemu za volitve v Evropski parlament.

V pogajanjih so po navedbah urada izrazili "nekaj zadržkov glede uveljavitve domicilnega principa, višine praga upoštevanja prednostnega glasu in glede obveznosti predlaganja polnih kandidatnih list". Novela zakona naj bi na predlog poslancev narodnosti vsebovala tudi spremembo volilnega sistema poslancev avtohtonih narodnih skupnosti, in sicer v smeri enokrožnega večinskega volilnega sistema, kar so navzoči večinsko podprli.

Do septembra pripravljena sprememba volilnih okrajev

Navzoči na pogajanjih in Pahor so se dogovorili, da bo zdaj pripravljen čistopis predloga novele zakona o volitvah v DZ, nato pa bodo dokončno odločitev o njeni vsebini in nadaljnjih korakih sprejeli predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin na delovnem kosilu pri predsedniku republike 12. julija.

Istočasno je v pripravi predlog sprememb območij volilnih okrajev. Predlog naj bi na ministrstvu za javno upravo pripravili do konca avgusta. "Tako bodo imeli poslanci na mizi potem dve verziji – spremembe meja volilnih okrajev in čistopis sprememb zakona o volitvah v državni zbor," so zapisali. Za ukinitev volilnih okrajev je treba sicer v DZ-ju zbrati 46 glasov, za uvedbo relativnega prednostnega glasu pa 60 glasov.

Minister za javno upravo Rudi Medved je po srečanju izrazil optimizem in ocenil, da so bili doseženi premiki v pozitivno smer. "Predlog, ki je zdaj na mizi, je najbližje možnosti, ki bi dobila zadostno poslansko podporo," je dejal. Tudi na vprašanje, ali ima predlog, o katerem je bilo doseženo soglasje, večjo podporo, kot tisti, ki se nanaša na spreminjanje volilnih okrajev, je povedal, da ima vtis, da pri poslanskih skupinah večjo podporo uživa prvi.

Stranke večinoma podpirajo uvedbo prednostnega glasu

Kot je po pogajanjih povedala poslanka LMŠ-ja Lidija Divjak Mirnik, se v stranki zavzemajo za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, so pa vedno pripravljeni iskati tudi kompromise, da dosežejo potrebno večino v DZ-ju. Tudi v SD-ju so po besedah vodje strankine poslanske skupine Matjaža Hana pripravljeni dejavno sodelovati pri iskanju rešitev sprememb volilne zakonodaje, kakršne koli že bodo, saj se zavedajo, da je ustavno odločbo treba spoštovati. Po besedah vodja poslanske skupine DeSUS-a Franca Jurše bodo v stranki o predlogu uvedbe relativnega prednostnega glasu še razpravljali. Za njih je sicer "prva rešitev sprememba volilnih okrajev", a so se pripravljeni pogovarjati tudi o drugih možnostih.

V SDS-u se do zdaj še niso opredelili do predlogov. V NSi-ju so pred časom povedali, da so se zavzemali za uvedbo absolutnega prednostnega glasu, a bi se bili, glede na nakazano večino, pripravljeni pridružiti tudi uvedbi relativnega prednostnega glasu. Uvedbi slednjega so podporo do zdaj že izrazili tudi v SAB-u, SMC-ju, SNS-u in Levici.

Spremembe volilnega sistema mora DZ pripraviti na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je zahtevalo zagotovitev enakosti volilne pravice za vse. Ustavni sodniki so namreč decembra lani ugotovili, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Državni zbor mora neskladje odpraviti v dveh letih, torej do decembra 2020. Pobudo pri usklajevanjih politike glede potrebnih sprememb je prevzel predsednik republike.