France Bučar je starosta slovenskega parlamentarizma. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
France Bučar je starosta slovenskega parlamentarizma. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Spremembe da, ampak le dokler krepijo moč elite. Zato tudi zagretost pri podpori nastajanju privatnega sektorja. Pri tranziciji na nov model upravljanja družbe. /.../ Postalo je jasno, da brez gospodarske moči politična ne more zadržati položaja. Prišlo je do poskusa povezovanja politične in gospodarske elite v skupno oblast države. Politična omogoči gospodarski privatizacijo družbenih zmogljivosti, gospodarska pa da svojo moč na razpolago politiki.

France Bučar o razponu sprememb, ki so jih po njegovem mnenju politične elite samostojne države bile pripravljene izvesti

Pri koalicijskih dogovarjanjih stranke s poslansko voljo trgujejo kot z blagom, ki ga imajo na prodajnih policah.

Bučar

S koalicijskimi dogovori strankarskih vrhov smo spodnesli sam temelj naše ustavne ureditve, je starosta slovenskega parlamentarizma France Bučar kot častni govornik dejal na dnevu pravne fakultete v Ljubljani. Parlament je postal "draga, predraga" kulisa, ki samo podeljuje zakonitost odločitvam, ki so jih sprejeli vrhovi strank, je prepričan Bučar.
Pozval je k temeljitemu razmisleku o novonastalih razmerah ter o sanaciji, prilagoditvi družbe in njenega prava realnemu stanju. Poleg študentov prave fakultete in magistrantom, ki so jim ob tem podelili priznanja, je svoje sporočilo podal še številnim drugim navzočim znanim osebnostim.
Med drugim so bili navzoči zdajšnji in nekdanji predsednik republike, Danilo Türk in Milan Kučan, predsednik DZ-ja Gregor Virant, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ljubljanski župan Zoran Janković, nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, ekonomist Jože Mencinger ter drugi.

"Praksa, ki temelji na totalitarnem režimu"
Vseh 20 let samostojnosti Slovenija ni izvedla tranzicije in ni prekinila prakse, ki temelji na na nekdanjem totalitarnem režimu, je zbranim sporočil Bučar. Finančna kriza, ki je "resnično huda kriza", po njegovem mnenju kaže na veliko globlje vzroke, in če teh - zopet je izpostavil vprašanje delovanja strank - ne bomo odpravili, se bo kriza ponavljala.
Poslancu povrniti samostojnost
Najprej je po njegovem mnenju potrebna takojšnja ponovna vzpostavitev stanja, ki ga predvideva 82. člen slovenske ustave - da je poslanec poslanec vsega ljudstva in da odloča svobodno, po svoji vesti. Stranke so namreč poslance po njegovem mnenju povsem podredile. Poskrbele so, da same odločajo, kdo (in kje) sploh pride na kandidatne liste, in s tem nadzorujejo, kdo lahko pride v parlament; vanj pogosto izbirajo od poslanskih dohodkov odvisne ljudi, in kdor si drzne delovati proti volji stranke, s tem tudi konča politično kariero, je opozoril Bučar.
"Državni interes je pod strankarskimi interesi"
Slovenija po njegovem mnenju tudi ni vzpostavila vodilne elite v pravem pomenu izraza, saj ta navadno deluje primarno po lastnem interesu in je splošni, državni interes upoštevan le takrat, ko ni v nasprotju s strankarskim interesom. Hierarhične položaje moči v državi izkoriščajo ne za njihove osnovne namene, temveč za utrjevanje in legitimacijo kadrov, ki lahko z njimi utrdijo svojo moč. Moči, ki bi izhajala iz legitimnosti, pa pri nas primanjkuje, je nadaljeval.
"Samo sklicevanje na pretekle zasluge kot NOB ali na sodelovanje v osamosvajanju izzveni v prazno ob srečanju z realno močjo," je izjavil.
"Resnici je treba pogledati v oči"
"Nismo izvedli potrebne tranzicije, nismo spremenili strukture družbe, ki bi edina ustrezala parlamentarni demokraciji, in smo nadaljevali na startnem vzorcu ureditve, ki je bila zasnovana za povsem drugačno osnovo. Zato je razmislek o teh vprašanjih bistvenega pomena. Resnici je treba pogledati v oči," je sklenil.
Pravna fakulteta je bila ustanovljena leta 1919, prva predavanja pa so se začela 15. aprila leto pozneje. Ta dan se praznuje kot dan fakultete. Pravna fakulteta je poleg teološke, medicinske, filozofske in tehniške ena izmed petih ustanoviteljic Univerze v Ljubljani.

Spremembe da, ampak le dokler krepijo moč elite. Zato tudi zagretost pri podpori nastajanju privatnega sektorja. Pri tranziciji na nov model upravljanja družbe. /.../ Postalo je jasno, da brez gospodarske moči politična ne more zadržati položaja. Prišlo je do poskusa povezovanja politične in gospodarske elite v skupno oblast države. Politična omogoči gospodarski privatizacijo družbenih zmogljivosti, gospodarska pa da svojo moč na razpolago politiki.

France Bučar o razponu sprememb, ki so jih po njegovem mnenju politične elite samostojne države bile pripravljene izvesti

Pri koalicijskih dogovarjanjih stranke s poslansko voljo trgujejo kot z blagom, ki ga imajo na prodajnih policah.

Bučar