Uvedba šolnin za 2. stopnjo bolonjskega študija, ki jih Sloveniji predlaga OECD v svojem najnovejšem poročilu, pa po mnenju dekana AGRFT-ja Mirana Zupaniča ni prava pot. "Javni sektor ni povzročil pošasti, imenovane finančna nestabilnost, ki je z uvedbo šolnin zagotovo ne bomo odpravili," je dejal Zupanič na tiskovni konferenci na Roški 2 oziroma na odprtem prostoru, kjer naj bi umetniške akademije dobile svoja poslopja. AGRFT nanje čaka že 66 let. "Mi smo le izvajalci javne službe, država pa goji izjemno mačehovski odnos do nas, kar velja od časov, ko je bil minister še Gregor Golobič," je opozoril Zupanič.

Šolnine = beg možganov
Predsednik študentskega sveta UL-ja Gašper Skalar Rogič je izrazil bojazen, da bi uvedba šolnin v drugi bolonjski stopnji izzvala beg možganov iz Slovenije. "To je nesprejemljivo. Javno šolstvo je dobrina, ki jo moramo negovati, nesprejemljivo je, da jo podvrženo trgu in denarju," opozarja.
Zaskrbljeni tudi tuji študenti
Zaskrbljena je tudi poljska študentka saksofona, Weronika Partyka, ki obiskuje prvi letnik druge bolonjske stopnje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. "Čeprav nisem od tukaj, mi je jasno, da se akademija spopada s finančnimi težavami. Prekinitev študija bo zame problem, saj sem iz Poljske v Slovenijo prišla zaradi učitelja saksofona Matjaža Drevenška," je dejala za MMC.

Glasbena akademija jeseni zapira vrata?
Po besedah dekana Akademije za glasbo Andreja Grafenauerja je bil skrajni čas za akcije, ki jih organizira Gibanje za svobodno univerzo, saj njegova akademija utegne jeseni ostati z zaprtimi vrati. "Smo tik pred tem, da jeseni ustavimo pouk, leta nimamo ustreznih prostorov, na drugi stopnji pa je vsak pouk individualen," je našteval razloge Grafenauer.

Za drugačen svet je potreben čas
Dekanja fakultete za socialno delo Gabi Čačinovič Vogrinčič je pojasnila, da želijo s številnimi okroglimi mizami, javnimi predavanji in različnimi pobudami tako predavateljev kot študentov po eni strani artikulirati odgovore stroke na vprašanja časa, v katerem živimo, po drugi pa reflektirati univerzo samo. "Grožnje z odpuščanji in prekerno delo na univerzi so nesprejemljivi, povezanost je pomembna," je dejala in pozdravila, da so si predavatelji in študentje prvič vzeli čas in prostor za nov dialog z javnostjo. "Za drugačen svet je potreben čas, potrebujemo besede stroke in vključevanja," je sklenila Gabi Čačinovič Vogrinčič.

Performansi, predavanja, okrogle mize, spletna stran ...
S performansi študentov in profesorjev treh umetniških akademij ter fakultete za socialno delo se je tako začel protest proti finančnemu in kadrovskemu krčenju na UL-ju. Dekani so povabili vse študente, da se udeležijo različnih dogodkov in manifestacij. Ob koncu naj bi tudi oblikovali konkretnejše predloge, vse dejavnosti pa lahko spremljate tudi na spletni povezavi www.svobodnauniverza.si