Tako so sogovorniki na okrogli mizi v okviru predstavitve poročila Podnebno ogledalo Slovenije, ki ga je predstavil Institut Jožef stefan v sodelovanju z ministrstvom za okolje, v prvi vrsti poudarili, da je sredstev za tovrstne investicije iz leta v leto več. Tako je Tanja Bolte z okoljskega ministrstva poudarila, da so občinam in občanom na voljo sredstva iz podnebnega sklada za ureditev kolesarskih infrastruktur, polnilnih postaj in subvencij nakupov okolju prijaznih vozil.

Bojan Soborov iz vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko pa je ob tem poudaril, da se pripravlja novo finančno obdobje financiranja s sredstvi EU-ja, kjer bo verjetno na voljo manj sredstev kot v obdobju 2014-2020, saj končna številka sredstev še ni znana. Po trenutnih načrtih bi Slovenija v prihodnjih sedmih letih lahko prejela do 2,8 milijarde evrov evropskih sredstev.

Razlike pri dostopu do sredstev med velikimi in malimi
Župan občine Kočevje in predstavnik skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič je ob tem poudaril, da je bil napredek na področju trajnostnih naložb na občinski ravni storjen, a je še veliko prostora za izboljšave. "Lokalne skupnosti ugotavljamo predvsem veliko nesorazmerje med mestnimi občinami in tistimi, ki to niso, pri dostopu do sredstev." To je po njegovem mnenju še toliko večja težava na področju obremenjenosti s trdimi delci, kjer je periferija zaradi priseljevanja ljudi bolj obremenjena z njimi kot mesta.

Tanja Bolte je ob tem poudarila, da ima Slovenija že opredeljena območja z večjo obremenitvijo z delci PM10, za katera se že sprejemajo določeni ukrepi, ki bi občinam pomagali pri regulaciji te obremenitve. "V letošnjem letu smo povečali subvencije za ta območja, ki so bolj izpostavljena." Prav tako je povedala, da so občine tiste, ki lahko predvidene ukrepe približajo občanom.

Težave tudi pri nepripravljenih občinah
Soborov je poudaril, da je pri razkoraku v sredstvih za občine oziroma mestne občine težava na lokalni ravni, ki "ni opravila domače naloge". Pričakuje, da bo to lekcija za prihodnje obdobje. Ob tem je poudaril, da je Evropska komisija podala predlog investicijskega načrta in potrebe za Slovenijo. Meni pa tudi, da bi veliko težav odpravili regijski investicijski centri, ki bi ublažili razlike med večjimi in manjšimi občinami.

Tadej Žaucer z ministrstva za infrastrukturo, ki je zadolžen za področje trajnostne mobilnosti, je priznal, da razlike med občinami obstajajo, dodatna težava pri projektih s področja prometa pa je v tem, da promet poteka medobčinsko, medtem ko se projekti izvajajo na ravni občin. Prav tako del krivde za razkorak med občinami po njegovem mnenju nosijo občine same, saj so nekateri projekti pripravljeni tako, da so "na meji primernega za sofinanciranje."

Želje po stabilnosti sistemov financiranja
Glede medobčinskega dialoga je Prebilič dejal, da gre za področje, kjer je ogromno težav. "Občine so različno hitre pri pridobivanju zemljišč za projekte," zato meni, da bi bila tu tudi primerna pomoč občinam. Prav tako pa meni, da bi morali biti ukrepi celostno zastavljeni in se ne izvajati stihijsko. Kot primer je navedel energetsko sanacijo javnih objektov, po kateri se je sicer zmanjšala poraba energije, ampak "potem se nam je energija podražila in se ljudje odklapljajo s centralnega ogrevanja", je poudaril.

Soborov pa si želi, da bi se sistem kohezijskih sredstev vzdržal tak, kot je, da "bi ohranili stabilnost". Poudaril je, da so pogoste kadrovske menjave ob menjavah oblasti v tej službi za seboj pustile investicijsko vrzel, zato meni, da bi bilo dobro, da zdaj delajo naprej z istimi kadri. Stabilno financiranje sklada je tudi želja Tanje Bolte.

Prebilič je kot projekte prihodnosti omenil oskrbo z bioplinom, predlagal je tudi prenos financiranja eko sklada na občine, saj nekatere občine že izdajajo svoja sredstva za subvencije pri menjavi kurilnih naprav in te občine bi morale po njegovem mnenju prejeti kaka sredstva iz eko sklada.