Direktor DCAF-a Anton Travner je opozoril, da je tihotapljenje ena najnevarnejših oblik kriminala.

Poudaril je, da je percepcija migracij v javnosti zelo deljena, migrante se dojema bodisi kot kriminalce bodisi kot reveže. Poudaril je, da so migracije odsev političnih odločitev.

Po seji je predsednik Knovsa Matej Tonin izpostavil, da zgolj pet odstotkov prebežnikov, ki so na balkanski poti, dejansko beži pred vojnami. Vsi ostali so po njegovih besedah ekonomski migranti, ki si želijo neke vrste socialnega turizma. V pogovorih je večina prebežnikov odgovorila, da v Evropo ne prihaja na delo, ampak da prihajajo, da jim Evropa omogoči lepo življenje. "K temu prispevajo številne marketinške akcije marketinških družb," je pojasnil.

Med posledicami migracij je Travner navedel naraščanje skrbi za varnost, večanje ksenofobije v družbi in spremembe v geopolitičnem prostoru, kot je npr. brexit.

Zlorabe azilnih postopkov

Opozoril je na problematiko zlorabe azilnih postopkov, ki onemogočajo dostop do azila tistim, ki bi ga nujno potrebovali. Ta se kaže predvsem v veliki razliki med podanimi namerami za pridobitev azila in dejanskim številom prosilcev, ki v Sloveniji ostanejo tudi med postopkom. Po podatkih DCAF-a je več kot 2.000 prebežnikov v Sloveniji letos zaprosilo za azil in nato zapustilo državo.

Tonin je poudaril, da je azilni postopek treba bistveno spremeniti, da tovrstne zlorabe ne bodo mogoče. "To pomeni, da se omeji gibanje vsem prosilcem za azil," je povedal. "Potrebne so tudi spremembe procesne zakonodaje, govorimo o kazenskem zakoniku, ki bi moral predvideti bolj stroge ukrepe zoper tiste, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi," je dodal.

Pomoč pri nezakonitem prehodu državne meje je ena najnevarnejših oblik kriminala, je ocenil Travner.

"Tihotapljenje izkorišča stisko in kuje ogromne dobičke. Tihotapljenje je najmanj tvegana, najbolj dobičkonosna dejavnost. Izguba heroina ali drugega blaga pomeni finančno izgubo, smrt migranta pa pomeni manj stroškov z že plačano storitvijo," je razložil. Po njihovih podatkih več kot 90 odstotkov prebežnikov v vsaj enem delu poti uporabi pomoč pri organiziranju poti in prehodu meje.

Ob tem v DCAF-u poudarjajo štiri elemente za spoprijemanje z migracijami in kriminalnimi združbami, ki sodelujejo pri organiziranju migracij.

Naj vojska nadzoruje mejo, ne mešane patrulje

Travner je opozoril na težave pri zaznavanju nedovoljenih prehodov, saj je meje v jugovzhodni Evropi težje nadzorovati, nadzor pa zahteva veliko tehnične opreme in kadra. "Razmisliti bi bilo dobro o tem, da bi vojska sodelovala pri zaznavanju prehoda čez mejo. To bi, po mojem mnenju, pomagalo bolj kot mešane patrulje," je dejal.

Po prijetju prebežnikov, ki so nezakonito prečkali mejo, pa je pomemben ustrezno voden intervju, ki po Travnerjevih zagotovilih omogoči pridobitev pomembnih informacij, kot so načrti poti, podatki o kriminalnih združbah in identiteta prebežnika. Kot četrti element je poudaril še vračanje prebežnikov v prejšnjo državo ali državo izvora.

O predlaganih ukrepih so govorili tudi na zaprtem delu seje, je pojasnil Tonin. "Seveda smo tudi zakonodajalci. Sklep komisije je, da v sodelovanju tudi z DCAF-om pripravimo posebno poročilo, v njem pa bomo nanizali tudi predloge sprememb, ki jih je treba narediti. Če bo politična volja, bomo te spremembe tudi realizirali," je povedal.