"Če operacija Sever ne bi uspela, ali če bi prišlo do nasilnega obračunavanja, ki bi vrglo senco na demokratično preobrazbo Slovenije," je ob 20-letnici akcije Sever dejal predsednik Türk.
Na slovesnosti v Cankarjevem domu je predsednik države Danilo Türk za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Republike Slovenije med akcijo s srebrnim redom za zasluge odlikoval Tomaža Časa, takratnega pomočnika načelnika uprave milice in člana operativnega štaba akcije Sever, takratnega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla in podsekretarja Leopolda Jesenka.
Türk omenil tudi solidarnost sindikata strojnega osebja železnic
Kot je v slavnostnem govoru poudaril predsednik države, je celotna operacija angažirala 6.472 miličnikov, rezervnih miličnikov in ostalih delavcev organov za notranje zadeve. Opravljeni so bili tudi potrebni dogovori z organi za notranje zadeve Avstrije, Italije in Hrvaške, solidarnost pa so izrazili tudi člani sindikata strojnega osebja železnic, ki so sklenili, da ne bodo vozili izrednih vlakov, na katerih bi bili udeleženci mitinga.
Preberite še ogorčenje železničarjev nad nepovabilom na proslavo:
Država priznava zasluge za demokratizacijo le nekaterim?
"V soočanju, ki ga ustvari politični konflikt, in ko grozi nasilje, je največ vredna tista zmaga, ki se doseže brez uporabe sile. Taki dosežki so redki in zato jih moramo še bolj ceniti," je poudaril predsednik in nadaljeval:
"Preprečitev nasilja je veliko boljša kot fizični obračun z nasiljem. Dobra strategija in premišljena taktika sta najuspešnejši tedaj, ko postane uporaba sile nepotrebna. Izkušnje s premišljenostjo strategije in taktike, ki so bile pridobljene v času operacije Sever, so bile izjemno pomembne tudi v kasnejših fazah osamosvajanja Slovenije."
Če bi prišlo do nasilnega obračunavanja, bi to vrglo senco na demokratično preobrazbo
Kot je tudi poudaril, si danes dve desetletji kasneje težko predstavljamo, kakšen bi bil razvoj, "če operacija Sever ne bi uspela, ali če bi prišlo do nasilnega obračunavanja, ki bi vrglo senco na demokratično preobrazbo Slovenije. Prav tako tudi ni nobene potrebe, da bi o tej možnosti razmišljali za nazaj."
Akcija Sever je tako "poudarila pomen varnosti kot temeljne človeške vrednote, ki omogoča družbeni razvoj in posameznikovo iskanje sreče". Türk je govor sklenil z besedami: "Prizadevanje za človeško varnost nikoli ne postane zgolj zgodovina. Je del našega stalnega razvojnega prizadevanja in zahteva, da zanj trajno skrbimo."
Govornica na slovesnosti je bila tudi notranja ministrica Katarina Kresal, ki je med drugim dejala tudi:
"Kot pripadnica mlajše generacije pa cenim tudi siceršnjo izjemnost nastanka slovenske državnosti. Njeni idejni temelji zasledujejo vizijo svetovljanske, navzven usmerjene družbe, ki se zaveda globalne dimenzije sveta in ni pripravljena preprosto ždeti v svoji samozadostnosti. Onkraj svojih državnih in kulturnih meja zato ne vidi le prostora skrajne tujine, temveč kulturno barvitost in raznolikost, ki jo lahko obogati z novimi spoznanji in perspektivami."
Prelomnica v procesu osamosvajanja
Z akcijo Sever je takratna slovenska oblast s policijo preprečila t. i. miting resnice, kar velja za prelomnico v procesu osamosvajanja Slovenije.
S preprečitvijo mitinga v Ljubljani, ki ga je pripravljalo združenje za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo in v Metohijo, je po besedah podpredsednika Združenja Sever Tomaža Časa Slovenija resno, javno in transprantno pokazala Beogradu, da bo sama poskrbela za javni red in mir in da ne bo dopuščala "mitingaštva" ter preprečevanja demokratičnih procesov. Miting resnice je tako odpadel, Srbija pa je napovedala gospodarski bojkot Slovenije, ki je trajal vse do padca Miloševićevega režima leta 2000.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje