Kriza, v kateri sta Slovenija in del evrskega območja, je posledica prenizke produktivnosti in prenizke dodane vrednosti v gospodarstvu, je med drugim izpostavil minister, ki je sočasno pristojen tudi za znanost, kulturo in šport, in dodal, da sta rešitvi za takšno stanje le dve: delali bomo za manj denarja ali pa bomo delali več oziroma vrednejše stvari.

Prva rešitev, delo za manj denarja, predstavlja tekmovanje, ki ga ne moremo vzdržati, če želimo obdržati standard srednjeevropske države, meni minister in kot boljšo izpostavlja drugo možnost, vendar ta zahteva več znanja in priložnosti, da se znanje in ustvarjalnost razcvetita v poslovne ideje, ki prinašajo delovna mesta. Čas krize je priložnost, da ustvarimo razmere, ki bi nam omogočile, da se ponovno začnemo prebijati proti nadpovprečnosti EU-ja in med najbolj ambiciozne majhne države sveta, je še prepričan Turk.

Iz krize le z inovacijami, novimi idejami, znanjem, ne z varčevanjem
Iz krize se bomo po njegovem mnenju izkopali z inovacijami, novimi idejami in znanjem, ne z varčevanjem. To bo kratkoročno omogočilo preživetje, a dolgoročno blaginjo bodo prinesle inovacije. Svet je po njegovem mnenju na velikih prelomnicah: iščemo nove vzorce organiziranja družbe, energetsko in komunikacijsko revolucijo, pred nami pa sta izziv staranja in obet revolucije v medicini.

Od visokega šolstva pričakuje več kot le "zahteve" po deležu proračuna
Univerze držijo ključe do rešitve krize, je prepričan minister, ki ob tem še dodaja, da je ta ustanova eden izmed etičnih in moralnih temeljev družbe. Od univerz in visokega šolstva zato minister pričakuje več kot le "postavljanje v vrsto za proračunski denar". Od obeh pričakuje, da bosta povedala, kaj je prav, in da bosta prispevala k temu, da bomo breme krize pravično nosili vsi. Poleg tega si od visokošolskih inštitucij minister obeta še kakovostnega znanja.

Če je univerza nekak servis, ki omogoča storitve izobraževanja in raziskovanja, pa je ministrstvo servis za univerzo, ki mora zagotoviti čim boljše razmere za delo, je prepričan Turk. Pri svojem delu bo dosledno zagovarjal avtonomijo univerze, je še zagotovil udeležencem posveta in dodal, da si bo prizadeval, da bo med državo, gospodarstvom in sfero znanja tekel dialog.

Posvet o diverzifikaciji visokega šolstva
V nadaljevanju posveta sta uvodni predstavitvi o divezifikaciji evropskega visokošolskega prostora podala Thomas Estermann iz Evropskega združenja univerz in Ulrich Teichler iz Mednarodnega centra za raziskovanje visokega šolstva. Udeleženci posveta so se nato v panelni razpravi pogovarjali o institucionalni in programski raznolikosti slovenskega visokega šolstva ter oblikovanju različnih profilov visokošolskih institucij.