Državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov pri Informacijskem pooblaščencu (IP) je namreč razsodil, da sta pri objavi elektronske korespondence med Janezom Janšo, Matjažem Kovačičem in Borutom Petkom, pri čemer smo objavili tudi imena in elektronske naslove pošiljateljev ter datume pošiljanja, javni interes in pravica do svobode izražanja prevladala nad pravico do varstva osebnih podatkov. Objava osebnih podatkov je bila sorazmerna in zakonita, zato je ustavil inšpekcijski postopek zoper naš medij.

Dopisovanje med Janšo in Kovačičem
Televizija Slovenija je spomladi letos razkrila, da je med nekdanjim predsednikom uprave NKBM-ja Matjažem Kovačičem, nekdanjim predsednikom vlade Janezom Janšo in tedanjim svetovalcem v Janševem kabinetu Borutom Petkom med letoma 2005 in 2007 potekalo intenzivno dopisovanje in dogovarjanje o številnih spornih, sumljivih in negospodarnih poslih banke, političnem kadrovanju, prevzemanju podjetij, medijev, kar smo dokazovali z objavo elektronske pošte v televizijskih prispevkih, nato pa celoten sveženj objavili še na MMC-ju. Ocenili smo, da gre v tem primeru za visok javni interes, ki nesporno prevlada nad zasebnim interesom vpletenih.

Z objavo smo si nakopali državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov, ki je po uradni dolžnosti zoper nas uvedel inšpekcijski postopek. Ugotavljal je, ali smo z objavo "glav" sporočil kršili zakon o varstvu osebnih podatkov. Pri odločanju, ali naj objavimo sporne informacije, smo upoštevali pravico širše javnosti, da izve za način in vsebino dogovarjanja med dvema pomembnima političnima in gospodarskima akterja. Edini način za to pa je bila objava celotnih izvirnih dokumentov, ki je ne nazadnje razkrila vlogo najvišjega predstavnika oblasti.

Elektronska sporočila dokazujejo trditve v člankih o vsebini dogovarjanja, količina sporočil in časovno obdobje pa kažeta na to, da je bila komunikacija ustaljen način dogovarjanja med Kovačičem in Janšo. Tako smo svoj zagovor utemeljevali s tehtnimi argumenti.

Janša javna osebnost par excellence
Informacijski pooblaščenec je v celoti sprejel naše argumente, da gre za poročanje o "nedvomno družbeno pomembni temi ter da se osebni podatki nanašajo na bivšega premierja Janeza Janšo, ki je nesporno absolutno javna oseba par excellence, Kovačič in Petek pa vsaj relativno javni osebi". Nesporno je tudi, da se medijsko razkritje ne nanaša na delovanje v njihovi zasebni sferi, ampak na njihovo javno delovanje na pomembnih političnih in gospodarskih funkcijah, je presodil IP.

Službeni, ne zasebni naslovi
Objava osebnih podatkov sicer res javno razkriva imena in priimke, ugotavlja nadzornik, vendar se strinja z našimi argumenti, da gre kljub vsemu za javno dostopne službene, ne pa zasebne elektronske naslove Janeza Janše, Matjaža Kovačiča in Boruta Petka, poleg tega pa so bili nekateri od teh naslovov aktualni le takrat, zdaj pa niso več aktivni. Prav tako dokumenti ne razkrivajo drugih osebnih podatkov. Nadzornik se tudi strinja z nami, da "samo v avtentični obliki lahko dokumenti verodostojno potrdijo navedbe v člankih. Z objavo teh in takšnih osebnih podatkov je objektivna teža posega v informacijsko zasebnost prizadetih posameznikov minimalna, ustrezno so bili objavljeni tudi po obsegu."

Dokazali smo tisto, kar so dolgo zanikali
Zakaj smo objavili vsako sporočilo posebej? Ker so vsi vpleteni več kot eno leto zanikali obstoj te korespondence oz. dogovarjanja o spornih poslih, ter s tem v javnosti ustvarili vtis, da smo napačno, izmišljeno in manipulativno poročali, kar so tudi javno oznanjali. Z objavo smo dokazali, da je Janez Janša prebiral sporočila Matjaža Kovačiča, ki mu jih je ta pošiljal na naslov stranke SDS, vsebina sporočil pa dokazuje, da ni šlo za osebno korespondenco, temveč za dogovarjanje o politični nastavitvi Matjaža Kovačiča na vrh NKBM-ja ter odločilne vplive takratne politike na odločitve in upravljanje državne banke. Državni nadzornik tem argumentom ni oporekal.

Dokazovali smo datumska sosledja spornih potez in politično-gospodarskega sodelovanja
Objavljena elektronska sporočila so bila namenjena obveščanju javnosti o tem, kako so se posamezniki s politično in gospodarsko močjo dogovarjali o poslih z državnim premoženjem za svoje ozke politično-finančne potrebe in kako je Janševa politična stranka vplivala na kadrovanje v institucijah v državni lasti. Podkrepili smo navedbe v televizijskih prispevkih in člankih in prikazali časovno povezano zaporedje dogodkov, korespondenca javnosti na dejanskem primeru kaže tesen preplet in soodvisnost gospodarskih in političnih elit.

Javni interes v zvezi z bančnimi posli je nedvomno velik, saj je država za dokapitalizacijo bank v državni lasti, med njimi za NKBM, namenila milijonske vsote javnega denarja in ima zato javnost pravico vedeti, kdo je vplival na odločitve in poslovanje v bankah. Brez objave elektronskih naslovov in brez razkritja imen pošiljateljev in prejemnikov ter datumov pošiljanja in prejemanja vsega tega ne bi mogli argumentirano razkriti, kar od nas zahtevajo poklicna merila in načela novinarske etike.

Stopnja zaupnosti ni STOP za novinarje. Mediji, kjer odpovedo organi pregona
"Novinarji smejo v interesu javnosti objaviti tudi dokumente, ki uživajo določeno stopnjo zaupnosti, tudi če s tem posežejo v pravico posameznika," je v sklepu o zaustavitvi inšpekcijskega postopka zapisal nadzornik. "Obveščanje javnosti o dejanjih najvišjih predstavnikov oblasti pa lahko pomembno vpliva na preprečevanje korupcije, transparentnost dela in spremembe odnosa med politiko in gospodarstvom, v demokratični družbi pa javni interes prevlada nad interesi posameznika tudi takrat, kadar organi pregona ne opravijo svojega dela, kar se je zgodilo v primeru poslovanja državnih bank, zato medij, ki poroča o nezakonitih in nemoralnih dejanjih, deluje v interesu javnosti," še dodaja.