Uran po navodilu kongregacije za škofe o začasnem umiku iz Slovenije že tretje leto živi v tem obmejnem mestu in marsikdo je v polno svetoivansko cerkev prišel tudi ali prav zaradi slovenskega monsignorja.

Alojzu Uranu kazen iz Rima sicer ne dovoljuje stikov z novinarji. Po besedah tržaških sopotnikov pa škof o svojem trpljenju ne govori in ga ne kaže. "Odličen človek je, dober škof in duhovnik. Zelo sem vesel njegove prisotnosti v naši župniji, saj občasno vodi bogoslužje," je povedal Don Fabbo Ritossa.

Svoj začasni, a prijazni dom je našel v skupnosti slovenskih šolskih sester v Trstu, ki že več kot sto let skrbijo za onemogle sestre, za bolne in ostarele. Tudi metropolita so sprejele odprtega srca. "V teh dveh letih smo spoznali zlasti njegovo dobroto, miroljubnost, predvsem pa njegovo globoko vero," je povedala sestra Gabrijela Koncilija.

Vprašanja, zakaj je moral oditi, ne potihnejo
Uradne razlage o tem, zakaj je Urana doletela tako huda vatikanska kazen, še vedno ne poznamo. O vzrokih pa se sprašujejo tudi za mejo. "Mislim, da bi papež Frančišek to lahko mirno preklical, kot je to storil za druge, in lepo dovolil, da odide domov," meni slovenski duhovnik Milan Nemac.

Medtem v krajih pred domačim pragom ljudem pomaga po svojih močeh. Vabijo ga na romanja, pri bogoslužju so veselijo njegovih besed in petja, v vsakodnevnih stikih pa močnega stiska roke.