Trasi hitre ceste Šentrupert–Velenje nasprotuje del prebivalstva savinjskih občin, prek katerih je načrtovana izgradnja te ceste. Občini Braslovče in Polzela sta zato 30. maja lani vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o DPN-ju za ta odsek, ki jo je vlada sprejela januarja 2017. Prepričani sta, da je bila uredba sprejeta po nezakonitem in protiustavnem postopku.
Med drugim naj postopek ne bi ustrezal zahtevam konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, prav tako naj bi bil v neskladju z evropsko direktivo, nekaterimi področnimi zakoni in ustavo.
Ustavno sodišče prižgalo zeleno luč
A ustavno sodišče je ugotovilo, da je postopek priprave in sprejetja uredbe potekal v skladu z zakonom o prostorskem načrtovanju in zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, v postopku pa je bila javnosti zagotovljena možnost učinkovitega sodelovanja. Uredba zato ni v neskladju z ustavo, je sklenilo ustavno sodišče, ki je odločitev sprejelo soglasno.
Ustavno sodišče je v objavljeni odločbi med drugim navedlo, da je seznanjeno z javnimi stališči o prednostih in slabostih predlaganih različic, njihovih posegih v okolje in zasebna življenja, a da stališča o primernosti posameznih variant na presojo ustavnega sodišča ne morejo vplivati.
Presoja ustavnega sodišča je bila omejena na oceno ustavnosti in zakonitosti postopka, po katerem je bila uredba sprejeta. Bistveni očitek predlagateljev pri tem je bil, da v postopku priprave uredbe, med katerim je na področju prostorskega načrtovanja večkrat prišlo do sprememb zakonodaje, javnosti ni bilo omogočeno učinkovito in dovolj zgodnje sodelovanje v postopku. A ustavno sodišče je, kot omenjeno, ugotovilo, da je postopek potekal v skladu z zakonodajo, javnosti pa je bila zagotovljena možnost učinkovitega sodelovanja.
Predlagatelji odločitev ustavnega sodišča spoštujejo
Občini Polzela in Braslovče z odločitvijo ustavnega sodišča uradno nista seznanjeni, zato je ne komentirata. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je dejal le, da bodo odločitev sodišča spoštovali in da se bodo "v konstruktivnem duhu" pogovarjali naprej v smeri uresničitve tega, kar prinaša odločitev ustavnega sodišča. Pri tem je po njegovih besedah primarni cilj občine zaščititi oškodovance, to so predvsem kmetijski pridelovalci, za katere bo treba najti ustrezna nadomestna zemljišča.
Ministrstvo zadovoljno
Odločitev ustavnega sodišča je pozdravilo ministrstvo za infrastrukturo, kjer jih odločitev ni presenetila, saj so imeli, kot so zapisali v odzivu, vsa potrebna zagotovila, da so bili postopki za sprejem uredbe o DPN-ju izvedeni v skladu z uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije ter v skladu z veljavno zakonodajo.
"Zadovoljni smo, da bomo lahko nadaljevali dejavnosti na enem najpomembnejših infrastrukturnih projektov, od uprave družbe Dars pa pričakujemo, da bodo nemudoma in pospešeno nadaljevali dejavnosti projektiranja odseka tretje razvojne osi na trasi med Šentrupertom in Velenjem," so poudarili.
Na Darsu so v odzivu na odločitev sodišča pojasnili, da bodo lahko zdaj nadaljevali dejavnosti, ki so bile upočasnjene oz. ustavljene s pritožbo. Pri tem so našteli parcelacije, cenitve, odkupe zemljišč in projektiranje. O natančnejši časovnici projekta je po pojasnilih Darsa v tem trenutku še prezgodaj govoriti.
Odločitve ustavnega sodišča so veseli v Velenju in na Koroškem. Na Mestni občini Velenje verjamejo, da bodo zdaj dejavnosti stekle in da bo okolje do potrebne hitre ceste prišlo čim prej.
Čim prej avtocesto do Slovenj Gradca
V Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os so odločitev ustavnega sodišča sprejeli z navdušenjem. Po besedah koordinatorja iniciative Aljaža Verhovnika odločitev pomeni še eno zeleno luč k uresničitvi hitre ceste proti Koroški. Zdaj pričakuje še zaprtje finančne konstrukcije za ta projekt. Točne ocene vrednosti naložbe še niso znane, groba ocena za oba odseka od Šentruperta do Slovenj Gradca je 800 milijonov evrov.
Tako v mladinski iniciativi kot tudi predsednik odbora za spremljanje projekta gradnje hitre ceste proti Koroški Matic Tasič pa so poudarili, da je projekt zaradi vložene zahteve za ustavno presojo izgubil leto dni časa.
Tasič zdaj pričakuje, da bo steklo projektiranje odseka Šentrupert–Velenje in da se bodo pospešili postopki za začetek gradnje. Ta je na odseku Velenje–Slovenj Gradec na treh lokacijah predviden konec letošnjega leta.
GZS: Gre za enega ključnih projektov
Odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer projekt tretje razvojne osi razumejo kot enega ključnih razvojnih projektov nacionalnega interesa.
"Verjamemo, da bo država zdaj izvedla vse nujne ukrepe, da se projekt izvede brez nadaljnjih zakasnitev in omogoči tako gospodarstvu kot prebivalcem na tem območju enakovredne pogoje za razvoj v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami," so zapisali na GZS-ju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje