Predlog novega zakona o medijih zainteresirano javnost najbolj razburja z novimi predlogi o obveznih kvotah predvajanja slovenske glasbe na slovenskih radijskih postajah. Precej, večinoma pozitivnih odmevov pa si je prislužil predlog regulacije sovražnega govora, predvsem na spletnih medijih, po kateri bi odgovorni urednik medija odgovarjal tudi za vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev.

Odgovorni urednik bi moral oblikovati pravila za komentiranje in jih javno objaviti. Komentar, ki ne bi bil v skladu s pravili, bi moral biti v najkrajšem možnem času umaknjen. V nasprotnem primeru pa bi morali odgovorni uredniki plačati od 500 do 5000 evrov globe.

Zadovoljstvo varuhinje človekovih pravic
Predlog zakona podpirajo pri varuhinji človekovih pravic, saj gre po njihovem mnenju za priporočila za omejevanje sovražnega govora, ki so jih že večkrat dali v svojih letnih poročilih. Predlog pa ima podlago tudi v številnih mednarodnih pogodbah in drugih dokumentih, ki govorijo o obveznosti držav, da morajo omejevati pojave širjenja sovraštva in nestrpnosti v javnosti.

"Sporočila, ki se v zvezi s tem predlogom pojavljajo, da se s takšnim predlogom omejuje svoboda medijev in izražanja, so neutemeljena. Prvič, prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti v medijih veljavni zakon že dolgo vsebuje (8. člen ZMed), prav tako odgovornost urednikov za vse objavljene informacije (18. člen ZMed), zato se za medijske vsebine s tem predlogom nič bistvenega ne spreminja, zato ta predlog ne ogroža medijske svobode. Dodana je le izrecna odgovornost urednikov tudi za komentarje bralcev, poslušalcev ali gledalcev," pravijo pri varuhinji človekovih pravic in dodajajo, da so uredniki za takšne vsebine v medijih že doslej odgovorni, vendar brez zagroženih sankcij.

Ob tem tudi opozarjajo, da se z razvojem in širjenjem spletnih vsebin pojavljajo novi izzivi, ki jim regulacija nikjer po svetu ne more slediti. Predlog kulturnega ministrstva namreč velja le za spletne vsebine, ki jih objavljajo mediji. Za vse druge spletne vsebine (blogi, družabna omrežja …) pa bosta še vedno veljali svoboda objavljanja in svoboda spleta.

"Na tem področju zato z nestrpnostjo pričakujemo razsodbo velikega senata ECČP v zadevi Delfi proti Estoniji. Na prvi stopnji namreč Evropsko sodišče za človekove pravice ni videlo kršitve pravic internetnega ponudnika (ni bil medij) zaradi odškodnine, ki jo je moral plačati za objavljeni sovražni komentar na svoji spletni strani," še pravijo pri varuhinji.

Vpeljavo uredniške odgovornosti za uporabniške komentarje podpirajo tudi v društvu novinarjev. V združenju novinarjev in publicistov pa menijo, da razširitev uredniške odgovornosti pravzaprav ne prinaša ničesar novega, saj odgovorni urednik že zdaj odgovarja za vse, kar se objavi.

Ali se napoveduje predhodno moderiranje komentarjev?
Popolnoma nasprotno je mnenje informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ki meni, da predloga MK-ja ni mogoče razlagati drugače, kot da bodo mediji primorani predhodno preverjati in odobravati (moderirati) prav vse uporabniške komentarje, sicer bodo objavili tudi komentarje, ki ne bodo v skladu z njihovimi pravili, za kar pa bodo odgovorni.

"Obstaja namreč bojazen, da bodo mediji komentarje zavračali iz previdnosti oziroma v strahu pred izrekanjem glob. Informacijski pooblaščenec meni, da gre za vsiljeno cenzuro in resno nevarnost za svobodo tiska in izražanja, ki pa ju novela sicer postavlja za svoj zasledovani namen," je opozorila Prelesnikova in dodala, da predlagane določbe tudi niso skladne z zakonodajo EU-ja.

Državam članicam je namreč izrecno prepovedano, da bi ponudnikom storitev gostovanja vsebin, ki so jih zagotovili uporabniki, predpisale splošno obveznost nadzora nad zakonitostjo uporabniških vsebin, kar je potrdilo tudi že Sodišče Evropske unije.

Predlagane rešitve po mnenju informacijske pooblaščenke dušijo svobodo tiska in izražanja, kar je sicer značilnost držav z močnim državnim nadzorom tiska, z izrazitim učinkom zastraševanja pri svobodnem uveljavljanju človekovih pravic. "Ne gre namreč prezreti, da ima prav komunikacija prek spletnih medijev in platform v sodobni informacijski družbi vedno večjo vlogo, zato je rešitve treba iskati drugje," poudarja Prelesnikova.

Izenačevanje klasičnih in spletnih medijev
Nasprotujoči si mnenji informacijske pooblaščenke in varuhinje človekovih pravic je proučil inštitut za zasebnost in dostop do informacij Info hiša, ki ga je ustanovila predsednica sveta za odziv na sovražni govor Nataša Pirc Musar.

"Predlog novele Zakona o medijih nikakor ne nalaga mediju vsesplošnega nadzora, ampak zaradi specifičnosti spletnega medija, pri katerem pot informacij nikoli ni enosmerna, saj bralci informacije vsaj do neke mere tudi soustvarjajo, določa, da za uredniško oblikovane vsebine štejejo tudi komentarji, urednik pa je dolžan vnaprej predpisati pravila komentiranja. Tržni pristop k podajanju informacij je pri spletnih medijih izjemno izrazit. Skupaj z informacijami, ki so kratke in neredko nizke sporočilne vrednosti, bralcu posredujejo množico oglasov ter ga tudi na ta način spodbujajo k obiskovanju spletne strani, s tem pa k gradnji medija kot marketinškega orodja. Spletni mediji torej v delu, v katerem omogočajo komentiranje, še zdaleč niso le ponudniki tehničnih storitev shranjevanja podatkov," so zapisali v Info hiši.

Mediji tako po njihovem mnenju s svojimi članki pogosto neposredno spodbujajo komentiranje, ga usmerjajo in imajo od tega neposredno ekonomsko korist. Več reda na področju spletnega komentiranja člankov, kot navajajo, ne bo ogrozilo svobode izražanja, ampak spletne medije glede odgovornosti za objavljeno nekoliko približalo klasičnim medijem, saj bi sprememba medijskega zakona povečala ravnotežje med različnimi pravicami in interesi le glede spletnih medijev. Ob tem pa zakonski predlog po njihovem mnenju ni v neskladju z zakonodajo EU-ja, temveč le sledi usmeritvam Sveta Evrope in odločitvam Evropskega sodišča za človekove pravice.

Ali bi veljalo komentarje ukiniti?
Komunikolog, avtor pobude Dajmo medije v medije in sourednik portala E-demokracija Domen Savić je na svoji spletni strani glede polemik o novem medijskem zakonu opozoril, da se t. i. anglosaksonski svet v večini primerov odloča za izklop komentarjev in ne razmišlja o tem, da bi jih reguliral oziroma omogočal pod določenimi pogoji.

"Nekateri mediji so komentarje omogočali šele potem, ko so se uporabniki prijavili z uporabniškim računom. Drugi so uporabniški račun vezali na naročniško številko medijskega naročnika oziroma drugo identifikacijo, ki je uporabniško ime povezal z živo osebo. Spet tretji so odgovornost preložili na medije, ki so se odzvali s predhodnim potrjevanjem komentarjev pred objavo," je zapisal Savič. Praksa obiskovanja in branja spletnih medijev po njegovem mnenju večkrat ni namenjena poglobljeni debati, temveč uporabniki komentarje uporabljajo za krajšanje časa, sproščanje svojih frustracij, preklinjanje.

"Argument informacijskega pooblaščenca, da “ne gre namreč prezreti, da ima prav komunikacija prek spletnih medijev in platform v sodobni informacijski družbi vedno večjo vlogo, zato je rešitve treba iskati drugje,” ne zdrži. A je na drugi strani po mojem mnenju prav tako brezpredmeten argument nasprotnikov, ki trdijo, da bomo z restrikcijo komentarjev zamejili hate speech, preprečili širitev verbalne sovražnosti in drugo. Ne bomo je zamejili, samo pometli jo bomo pod preprogo oziroma umaknili iz najbolj očitnih mest," poudarja.

"Komentarji so torej funkcionalno popolnoma defektni, njihov namen je v najboljšem primeru oportunističen, in debata o tem, ali bomo s tem na slabšem, je brezpredmetna in brezplodna. Kot komentarji sami," je o naravi spletnih komentarjev še zapisal Savič.