Iz zahteve za ustavno presojo je razvidno, da predlagatelji svojih očitkov ne naslavljajo na zakon o ratifikaciji sporazuma, ampak na arbitražni sporazum kot mednarodno pogodbo, so v obrazložitvi odločitve zapisali ustavni sodniki. Vlagatelji (37 opozicijskih poslancev) tako zakonu ne očitajo, da je bil sprejet po protiustavnem postopku, poleg tega pa ne navajajo nobenih drugih ali dodatnih razlogov, ki jih sodišče ne bi upoštevalo že pri presojanju marca letos (ko se je prav tako odločilo, da neskladja ni).

Ustavni sodniki so tako znova, soglasno odločili, da iz razlogov, ki jih navajajo predlagatelji, zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma ni v neskladju z ustavo.

SDS: Vladi servilna sestava ustavnega sodišča odločila po pričakovanjih
"Odločitev je v nasprotju s prejšnjo ugotovitvijo istega sodišča, ki je zapisalo, da bi zaradi uveljavitve arbitražnega sporazuma lahko nastale protiustavne posledice," so za MMC odločitev ustavnega sodišča komentirali v SDS-u. Dodajajo, da "so na takšna protislovja od trenutne sestave ustavnega sodišča že navajeni, kajti takšne servilnosti do vladajočih doslej ni prikazala še nobena dosedanja ekipa ustavnih sodnikov". "Od ljudi, ki so prepovedali referendum o odvetniških tarifah in ki so mastne zaslužke odvetniškega ceha razglasili za človekovo pravico, Slovenija neodvisne drže žal ne more pričakovati," so prepričani v največji opozicijski stranki.

SNS: Kot dve republiki v isti državi
Tudi vodja SNS-a Zmago Jelinčič je prepričan, da so ustavni sodniki odločili "v skladu z zahtevo vlade, ki je pripravljena Hrvatom popuščati na popolnoma vsaki poziciji". To se je po njegovem mnenju pokazalo že v primeru dolga varčevalcem stare Ljubljanske banke. Dodal je, da ustavni sodniki še vedno razmišljajo, kot da gre pri Sloveniji in Hrvaški za "dve republiki v isti državi".

Ustavno presojo zahtevalo 37 poslancev opozicije
Zahtevo za oceno ustavnosti zakona je na ustavno sodišče vložila skupina 37 poslancev SDS-a, SLS-a in SNS-a. V obrazložitvi so zapisali, da arbitražni sporazum ne določa poteka državnih mej med državama, ampak predstavlja akt, katerega namen je vzpostavitev mehanizma za mirno rešitev mejnega spora, kar pa lahko po interpretaciji poslancev pomeni, da lahko razsodba arbitražnega sodišča odstopa od mejne črte med Slovenijo in Hrvaško, ki je določena v ustavi.

MZZ izpostavlja soglasje odločitve sodnikov
Ministrstvo za zunanje zadeve odločbo ustavnega sodišča pozdravlja in izpostavlja soglasnost odločitve ustavnih sodnikov. Ministrstvo ugotavlja, da je "ustavno sodišče znova potrdilo, da določbe arbitražnega sporazuma ne vsebujejo protiustavnih mednarodnopravnih obveznosti, saj ključna obveznost, ki iz sporazuma izhaja, tj. spoštovati sodno odločbo, sama po sebi ne more biti protiustavna; s tem je ponovno pritrdilo stališču vlade, da arbitražni sporazum ni v neskladju z ustavo".

Vlada izpostavljala morebitne škodljive posledice nasprotovanja
Vlada je ves čas zastopala stališče, da neskladja ni, in opozarjala, da bi zadrževanje izvajanja arbitražnega sporazuma lahko imelo "težko popravljive škodljive posledice za položaj Republike Slovenije v mednarodnih odnosih".

Volivci so zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma potrdili na referendumu 6. junija. Veljati pa je zakon začel 31. julija.

Odgovore SLS-a, katerega poslanci so prav tako med vlagatelji zahteve za ustavno presojo še pričakujemo.