Državni zbor je namreč ta teden sprejel novelo zakona, s katero se javni zavod Kobilarna Lipica in družba Lipica Turizem, ki v Lipici izvaja tržno-turistično dejavnost, znova združujeta v enovito podjetje - tako je veljalo že pred letom 2014, ko je na podlagi negativnega mnenja Računskega sodišča prišlo do razdružitve.

Kraške občine Sežana, Divača, Komen in Hrpelje - Kozina zakon podpirajo, hočejo pa tudi večjo vlogo v novi družbi. Zahtevajo, da bi imele vsaka izmed občin po enega predstavnika v svetu javnega zavoda, tako da bi se število svetnikov s sedanjih sedem dvignilo na devet. Novelo so podprli tudi v Civilni iniciativi za Lipico, kjer so prepričani, da tako slabo v Lipici še ni bilo, to pa se je dopustilo zaradi slabega gospodarjenja v zadnjih 20 letih.

Gospodarsko ministrstvo miri duhove
Nasprotniki novele zakona pa se bojijo, da bo prevladal turistični del, saj se z njo prenaša pristojnost nad Lipico s kmetijskega na gospodarsko ministrstvo, ki je sicer pristojno za turizem, ne pa tudi rejo konj. Zato so v skrbeh, da bo prevladal turistični del in se bo zmanjšala čreda ali pa da se bo Lipica privatizirala.

"Tudi po prihodnji zakonodaji je odločanje o primernem številu konj v pristojnosti stroke, torej rejske komisije, strokovnega vodje in Strokovnega sveta kobilarne Lipica," pa so za MMC zagotovili na ministrstvu za gospodarstvo, ki je postalo pristojno po novem zakonu.

Kakšna pa je njihova vizija?"Lipica mora postati ekskluzivna konjeniška, konjerejska institucija in izobraževalna institucija te vrste v Evropi, uvrščena na seznam naravne in kulturne dediščine Unesca, pozitivno pozicionirana. Cilj je dvignjen ugled celotne Kobilarne in njenih dejavnosti, njenih lastnikov in upraviteljev v domači in tuji ciljni javnosti," so prepričani.

Noveli so še pred sprejetjem ostro nasprotovali tudi v sami kobilarni. Njihovo mnenje se tudi po sprejetju ni spremenilo.

Kobilarna še naprej proti zakonu
Bojan Bizjak, v. d. direktorja Kobilarne Lipica, je za MMC dejal, da so po zadnjih izjavah, ki so bile izrečene tudi v četrtkovem Studiu ob 17-ih na Radiu Slovenija (celotni oddaji lahko prisluhnete v priloženem posnetku na desni), tako predstavnika predlagatelja novega zakona Marka Ferluge (SMC) kot tudi Mojce Paternoster z gospodarskega ministrstva, še bolj prepričani, da je sprejetje tega zakona nepotrebno in da se v ozadju skrivajo popolnoma drugačni interesi, kot jih zagovarjajo predlagatelji.

Zato je napovedal, da bodo v Kobilarni Lipica vztrajali pri svojem stališču in da preučujejo pravno-formalne možnosti za spodbijanje sprejetega zakona.

Bizjak pojasnjuje, da sta Ferluga in Paternostrova v oddaji zatrdila, da je stanje v Lipici stabilno, da se bo dalo speljati letošnjo turistično sezono in da težnje kažejo na izboljšanje poslovanja v obeh subjektih. "To je diametralno nasprotno izjavam pred sprejetjem zakona, ko je le kobilarna javnosti sporočala, da so poslovni rezultati Kobilarne Lipica in Lipice turizem drugačni, kot jih predstavljajo predlagatelji," očita Bizjak, ki je prepričan, da je bilo to narejeno namenoma, da bi se javnosti prikazalo veliko bolj kritično stanje v Lipici, kot v resnici je.

"Dregnili v osje gnezdo"
Prepričan je, da je k temu zelo pripomogla t. i. civilna iniciativa, ki šteje sedem oseb, ki so na tak ali drugačen način povezane z Lipico in govorijo v imenu vseh prebivalcev Krasa. "V škodo Lipice nikakor ne delujejo lokalni prebivalci, takšna izjava bi bila do njih zelo nepoštena, tako kot je nepošteno, da jih za dosego svojih ciljev uporablja civilna iniciativa in izvoljena lokalna oblast," meni Bizjak.

Po njegovih besedah so kraški župani v svojih izjavah že večkrat napovedali, da so nujne spremembe v zaščiti Kobilarne Lipica, predvsem z vidika rahljanja te zaščite oziroma celo ukinitve vplivnega območja, na katerem si obetajo prihodke iz nepremičninskih poslov, širitve kamnolomov. Pojasnjuje, da tako pride do napetosti, in dodaja, da so s forenzičnim pregledom poslovanja kobilarne in posledično s številnimi kazenskimi ovadbami tudi proti lokalnim podjetjem dregnili v osje gnezdo in na tak način si naklonjenosti lokalnih predstavnikov seveda ne pridobiš, opozarja.

"Celovita prenova kobilarne (lokalna podjetja so bila na razpisih neuspešna zaradi krepko previsokih cen), urejanje prometnega režima čez posestvo (po cesti med pašniki v zaščitenem delu kobilarne se dnevno pelje več sto osebnih in težkih tovornih vozil, ki si na ta način skrajšajo pot), še posebej pa prijava na Unesco, so pri predstavnikih lokalne skupnosti sprožili ogorčenje, saj so interesne skupine, ki jih je okoli Lipice zelo veliko, ugotovile, da bi ravno Unesco dokončno pokopal njihove apetite po lipiškem posestvu," je oster Bizjak.

Spomnil je, da sta tudi v Studiu ob 17-ih oba predstavnika predlagateljev novele zakona govorila, da je potrebna večja zaščita posestva, torej je po njegovem prepričanju spor z lokalnimi predstavniki tudi za njih neizogiben in tudi oni bodo morali odgovarjati na odprta vprašanja, ki do zdaj niso bila obravnavana, je prepričan.

Prizadevanja za Unescov seznam
Svojo vizijo glede Lipice Bizjak povezuje z vpisom tradicionalne reje in vzreje lipicancev na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, s trženjem kot konjeniško-konjerejska destinacija, okrepitvijo lipiške zasedbe jahačev, prevzemanjem vodilnih vlog v mednarodni Zvezi lipicanskih kobilarn ter zvezi Evropskih državnih kobilarn, pa tudi s takojšnim začetkom postopka oddaje hotela Maestoso v dolgoročni najem pod jasno določenimi varstvenimi pogoji.

Kobilarna Lipica je Slovenskemu etnografskemu muzeju na začetku leta podala pobudo za skupen vpis vseh lipicanskih kobilarn na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, vpis v register je zdaj v pripravi na ministrstvu za kulturo.