Govorci in udeleženci so izpostavili vlogo sindikatov ter se strinjali predvsem o tem, da danes potrebujemo nove koncepte in nov način razmišljanja o temeljnih pojmih naše realnosti.

Sociologinja Vesna Leskovšek je socialno državo označila za kapitalistični koncept, za kompromis med spremembo družbenega reda in tem, da zadovoljiš delavske pravice in delavske boje. "Danes pa se socialna država razvija v državo, v kateri je treba delati za preživetje - t. i. workfare state," je opozorila. Ljudje si morajo tako preživetje vse bolj zagotavljati sami z delom, medtem ko se država umika in svojo vlogo nadomešča s politiko zaposlovanja. "Ta obrat pomeni, da v državah ni nobene neodvisne institucije več, ki bi ljudem zagotovila preživetje zunaj trga," je poudarila Leskovškova. Ekonomski pogled tako hegemonizira vse dele družbe.

Sociolog Andrej Fištravec, eden vidnejših v mariborskem protestnem gibanju, poudarja, da je zdajšnja kriza kriza zavesti. "Danes moramo začeti prakticirati nove koncepte, le tako lahko zaustavimo spiralo navzdol," je poudaril in dodal: "Idej je veliko, ne obstaja pa politična volja, da bi prišle na dan. Ker politične volje več ni, obstaja le ekonomska volja." Navzoče je pozval, naj se vprašajo, koliko smo sposobni uresničiti drugačne koncepte in misliti drugače.

Razprava se je osredotočila tudi na sindikate, njihovo vlogo in članstvo, ki se zmanjšuje. Sociolog Rastko Močnik je poudaril, da se danes številni odločijo za logiko "slepega potnika". Zmage sindikatov namreč delavcem koristijo, ne glede na članstvo, na drugi strani pa delodajalci pritiskajo na člane sindikatov, članstvo tudi nekaj stane ... Racionalno je torej biti slepi potnik, pravi Močnik. "Oni naj se tepejo, uspehi pa bodo tudi dobri zame," se glasi ta logika.

Leskovškova pa je poudarila, da je sindikatov veliko in so si med sabo zelo različni. Hitro pa se tudi zgodi, da kateri izmed sindikatov zdrsne in postane neke vrste interesno združenje. Tako posamezni sindikat "obdeluje svoj vrtiček", namesto da bi skrbel za dobro delavstva, in to je po mnenju sociologinje tudi eden izmed razlogov, da sindikati v javnosti uživajo več ali manj zaupanja.

Sindikalist Doro Hvalica je na temo socialne države poudaril, da je ta konstrukt kapitalističnega koncepta iz časov, ko so se še imeli česa bati. "Ker se več ne bojijo, zdaj zapuščajo svoj lastni koncept," je poudaril in dodal, da ostaja samo še usmiljenje, ki se kaže skozi organizacije, kot sta Karitas in Rdeči križ.

Hvalica pa je bil tudi samokritičen. Poudaril je, da so sindikati sprejeli vlogo, v kateri jim delodajalec ponudi dogovor, ko je odločitev že dokončna. "Mi pa smo sprejeli to igro," je izpostavil. "Sindikat je vse bolj dekoracija sistema," je poudaril in dodal, da je temeljna naloga sindikata ta, da zahteva vedno več - višje plače, boljše pogoje dela. V Sloveniji pa sindikati že 15 let niso v tej situaciji. V zadnjih letih so njihovi "uspehi" le to, da so dali oz. žrtvovali manj, kot so oni terjali. "Mi se umikamo na tej fronti in pri umikanju so izgube takšne, kot so," je poudaril.

Močnik je ob tem spomnil še, da je bila intelektualna hegemonija Slovencev vedno pri "marginalcih", kot je bil na primer France Prešeren. Oblast je imela neke vrste moralno hegemonijo, ljudje so verjeli, da politika ve, kaj dela. "A to se je zdaj zlomilo," je poudaril Močnik in dodal, da bodo ljudje kmalu ugotovili, da v nemoralnem sistemu tudi moralni ljudje nemoralno delujejo.

Fištravec pa je izrazil mnenje, da bomo v Sloveniji z zadnjim vstajniškim valom morda dosegli raven politične kulture, ki smo jo uživali v 80. letih prejšnjega stoletja. A nujno bo "drugače misliti realnost", je poudaril.