Dušan Valentinčič in Helmut Hartman sta poudarila, da so se v zadnjih desetih letih prostorske razmere v zaporih kljub vsemu pomembno izboljšale. Foto: BoBo
Dušan Valentinčič in Helmut Hartman sta poudarila, da so se v zadnjih desetih letih prostorske razmere v zaporih kljub vsemu pomembno izboljšale. Foto: BoBo

Dušan Valentinčič, generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, pojasnjuje, da so možnosti alternativnih oblik zaporu in priporu razširili predvsem z delom v korist skupnosti, s hišnim in tudi tako imenovanim vikend zaporom. "Žal pa se te oblike, ki so roko na srce cenejše od zaporne kazni, še ne uporabljajo v pričakovanem obsegu v praksi," je dodal Valentinčič.

Na to težavo je opozorilo tudi Računsko sodišče in URSIKS-u predlagalo možnost alternativnega izrekanja kazenskih sankcij. Valentinčič je prepričan, da je sodišče prepoznalo njihove napore, saj, kot pravi, vprašanje reševanja problematike prezasedenosti zaporov presega pristojnosti same uprave, zato ga lahko uspešno rešujejo le s sodelovanjem različnih organov, predvsem ministrstva in vlade.

Valentinčič sicer perspektive ne vidi v gradnji dodatnih zaporov, kar pa ne pomeni, da ni treba vlagati v obstoječe zapore in kakšnega nadomestiti z novim. Sicer pa glede težave prezasedenosti zaporov po njegovih ocenah Slovenija ni med najbolj kritičnimi državami v Evropi.

Če ni sredstev, ni investicij
Spomnil je, da sta uprava in pozneje ministrstvo za pravosodje pred leti postavila zelo ambiciozen terminski načrt reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov, ki pa ga ni bilo mogoče uresničiti, saj za to ni bilo zagotovljenih dovolj proračunskih sredstev. Ko se sredstva zagotavljajo samo za eno ali dve leti, potem pa se z vsako spremembo proračuna oziroma rebalansom običajno zmanjšajo, je namreč po njegovem mnenju težko načrtovati investicije.

Državni sekretar Helmut Hartman pa je pojasnil, da trenutni statistični podatki kažejo na 107-odstotno zasedenost slovenskih zaporov.

V četrtek v zaporih 1.404 ljudje
V zavodih za prestajanje kazni so bili 26. julija zaprti 1.404 ljudje, kapaciteta vseh zavodov pa znaša 1.309 ljudi. Po statistikah sodeč je daleč najbolj zaseden Zavod za prestajanje kazni Ljubljana, kjer je pri kapacitetah za 135 ljudi zaprta 201 oseba, medtem ko je denimo v Prevzgojnem domu Radeče kapacitet za 68 ljudi, zaprtih pa jih je 15. Statistika prezasedenosti je po besedah Hartmana narejena na podlagi kriterija oziroma standarda sedem kvadratnih metrov na obsojenca.

Računsko sodišče je namreč revidiralo uspešnost reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov v obdobju od 1. januarja 2006 do 10. februarja letos. Kot so ugotovili, uprava in ministrstvo nista bila uspešna pri reševanju prostorske problematike zaporov.