Z današnjim dnem se začne prvi del splošne mature, ki bo za 7.278 dijakov in dijakinj, ki prvič opravljajo maturo, vključeval esej iz maternega jezika, bodisi slovenščine, italijanščine, madžarščine. Ob tem smo se pogovarjali z Darkom Zupancem, direktorjem Republiškega izpitnega centra (RIC), o tem, kako so se stvari do že 21. maturitetnega preverjanja znanja spremenile in kje so največje težave.

Nesporna sprememba je po besedah Zupanca število tistih, ki maturo opravljajo. Če jo je leta 1995 opravljalo še 25 odstotkov populacije, jo zdaj že več kot 40 odstotkov oz. skoraj dvakrat toliko.
"K temu je največ prispeval večji vpis na gimnazije. Če zdaj maturo opravlja več kot 40 odstotkov populacije, to pomeni, roko na srce, da na maturo pride večji delež slabših. Zato je upravičeno vprašanje, ali smo res toliko izboljšali učni proces v gimnazijah, da smo toliko večji delež generacije dobro naučili. Jaz mislim, da ne," meni Zupanc. Ob tem je pristavil, da je k večjemu vpisu prispevala šolska politika, ki je tak vpis spodbujala, hkrati pa so bile to tudi težnje terciarnega izobraževanja.

Na vprašanje, ali so zaradi večje generacije standardi padli, Zupanc upa, da se "v špici" to ni spremenilo. "Če pa jih po obeh rokih izdela okoli 90 odstotkov, to najbrž pomeni, da so za izdelati, se pravi za oceno dva, standardi padli," je ocenil. A od uvedbe mature leta 1995 še ni bilo izdelane resne analize o absolutnem znanju dijakov, ki so opravljali maturo. Zato je zdaj težko primerjati znanje med takratno in zdajšnjo generacijo. "A odstotek tistih, ki izdelajo, in povprečna ocena med leti ne zanihata. Vendar s tem ne moremo potrditi ali ovreči teze, koliko nekdo zna," je dodal.

So bili torej na RIC-u že kdaj deležni kakšnih pritiskov, naj se vsebina mature prilagodi slabšemu delu generacije? Formalnih ne, je odvrnil Zupanc. Vendar v komisijah sedijo univerzitetni in predvsem srednješolski učitelji, ki imajo neposreden stik z ravnijo znanja dijakov in lahko, da so zahtevnost čisto po občutku prilagodili izkušnjam. "Lahko, da so, pa nimam nobenega znanstvenega dokaza za to, samo od sebe dajali nekoliko lažje naloge in potem se povprečna ocena ni spremenila," je dejal.

Spremembe bodo odvisne od sprememb gimnazijskega izobraževanja
Skozi leta je sama struktura mature ostala nespremenjena - trije obvezni ter dva izbirna predmeta. Od samih začetkov sicer v naboru izbirnih predmetov ni več štirih (pravo, mehanika, geodezija in lesarstvo), je pa prišlo devet novih izbirnih predmetov (slovenščina kot drugi jezik, madžarščina, grščina, glasba, sodobni ples, teorija drame in gledališča, biotehnologija, informatika in materiali). Vsebinske spremembe pa so bile povezane predvsem s spremembo učnih načrtov in s tem izpitnih katalogov.
Po besedah Zupanca bo za zdaj ostalo tako, saj kakšne spremembe še ni na vidiku. "Ko in če se bo kaj spreminjalo, pa je to odvisno predvsem od temeljnega vprašanja, koliko in kdaj se bo spremenil gimnazijski program," je pojasnil, od česa bodo odvisne globlje spremembe mature.

Največ na svetu jih gre na fakulteto
Vseeno pa so bile večje spremembe že vpeljane leta 2002 z uvedbo poklicne mature, kjer pa je po pojasnilu Zupanca delež generacije že okoli 80-odstoten.

"Imamo tudi največji delež, 80-odstoten, generacije, ki se vpiše v terciarno izobraževanje na svetu. Deleži vpisov so tu še bolj skokovito narasli, saj fakultete vpisujejo vse. Po eni strani pravijo, da maturanti ne znajo dovolj in bi si želeli boljše. Po drugi strani pa vpišejo vse. Če jih imajo premalo s splošne mature, jih pa vpišejo še s poklicne mature," je direktor RIC-a opisal stanje. Poklicna matura pa je manj zahtevna in tisti, ki gredo na poklicno maturo, imajo za seboj že v osnovi slabšo "akademsko kariero".

In če govorimo o težavah slovenskega šolstva, bo zato treba reševati celotno vertikalo, saj parcialni ukrepi ne bodo prinesli želenih učinkov, je prepričan.
So rešitev morda sprejemni izpiti? Po mnenju Zupanca do zdaj resne strokovne debate na to temo še nismo imeli, odpirata pa se dve vprašanji - ali sprejemni izpit namesto ali poleg mature. "Tisti, ki smo dovolj stari, se še spomnimo, kako krivičen je bil prejšnji sistem. Dijaki so morali takrat en teden pisati sprejemni izpit na medicini, naslednji teden na farmaciji, naslednji na biologiji, en predmet so morali pisati večkrat … Pol poletja so delali sprejemne izpite, zato se je pojavila potreba po nekem centraliziranem sistemu. Že zato bi bilo nesmiselno delati sprejemne izpite iz teh akademskih predmetov, ki so na maturi," je dejal.

Fakultete tudi povedo zgolj pol stavka - da si želijo najboljših dijakov. Ne povejo pa, da si hkrati želijo množičnega vpisa, kar pa ne gre skupaj, je poudaril. Če gre v terciarno izobraževanje 80 odstotkov generacije, je jasno, tako Zupanc, da bo prišel tudi večji delež slabših dijakov.
Tu je še izpostavil krivično obravnavanje rezultatov splošne in poklicne mature, ki jih fakultete obravnavajo enakovredno. "Tiste, ki dosežejo vse točke na poklicni maturi, izenačijo s tistimi redkimi, ki dosežejo vse točke na splošni maturi," je ponazoril in dodal, da ravnatelji na to neskladje opozarjajo že leta.