Večina nas na to pomisli prepozno. Nekateri varčujejo s pomočjo bančnih depozitov, a to v zadnjem času ni pretirano donosno, nekateri pa so pripravljeni tvegati vse in denar hitro izgubijo v kriptovalutah, piramidnih shemah in drugih močno tveganih naložbah. In kakšne so smernice na področju varčevanja?

Upravljavci premoženja nimajo večjih pripomb na pokojninsko reformo. Vendar prejemanje pokojnine zgolj iz prvega stebra številnim Slovencem še naprej ne bo zadoščalo za normalno življenje. Od tod poudarek na varčevanju. Toda Slovenci veljamo za varčen narod. Ne povsem, pove Andrej Petek iz Triglav skladov: "Akumulacija finančnih prihrankov je še zmeraj zelo nizka. Mi imamo finančnih prihrankov v BDP-ju nekje 100 odstotkov. Povprečje v Evropi je okoli 200."

Veliko ljudi se za varčevanje v pokojninskih skladih odloči po 40. letu z mesečnim vplačilom 50 evrov. Kar se izkaže, da je pozno in premalo.

V vzajemnih pokojninskih skladih trenutno varčuje 283.000 vlagateljev, ki imajo skupaj vplačanih več kot milijardo sto milijonov evrov sredstev. V drugih vzajemnih skladih pa ima okoli 447.000 vlagateljev za dve milijardi 670 milijonov evrov sredstev. Tik pred krizo so bili zneski višji.

Številne bolj kot skladi mikajo nepremičnine. Kar ima svoje prednosti in slabosti. Andraž Brilli iz Capital Geneticsa: "Na marsikatero tveganje se pozablja. Niso tukaj samo davki. Ta trg se vedno bolj regulira. Vedno bolj je tudi davčna uprava natančna, da to pregleduje. Nekaj časa je bil prav bum za oddajanje prek Airbnbja. To jim uspe zdaj regulirati oziroma malo prestrašiti ljudi."

Upravljavci skladov še vedno opažajo, kar je bilo za kapitalski trg značilno že pred leti: male vlagatelje ženeta na eni strani strah, zato sredstva včasih prehitro umaknejo iz skladov, na drugi pa pohlep, zato verjamejo kriptovalutam in piramidnim shemam. Običajno si za nakup osnovnih dobrin vzamejo več časa kot za resen premislek o preverjenem sistematičnem varčevanju za starost.