Predsedniki strank v Tarči. Foto: MMC RTV SLO
Predsedniki strank v Tarči. Foto: MMC RTV SLO
Karl Erjavec, Dejan Židan
"Toliko novih obrazov, kolikor jih je zdaj v DZ, še ni bilo. Vprašanje pa je, ali je ta parlament res zato toliko boljši," pravi Židan. Erjavec pa opozarja, da se pri novih strankah ne ve, za kaj se bodo zavzemale. Foto: RTV SLO
Miro Cerar
Cerarju zadnje ankete kažejo najbolje. Foto: RTV SLO
Igor Šoltes
Igor Šoltes si je premislil in se odločil, da bo dejavno sodeloval v predvolilni kampanji. Foto: RTV SLO
Franc Bogovič, Ljudmila Novak
Franc Bogovič in Ljudmila Novak napovedujeta sodelovanje tudi na predčasnih volitvah. Foto: RTV SLO
Bojan Starman
"Ne razmišljam o novih in starih obrazih, ampak o tem, kako bo moja Državljanska lista reševala to državo iz krize, v katero je zašla." Foto: RTV SLO
Alenka Bratušek in Zoran Janković
Zoran Janković je znova zatrdil, da krivda za predčasne volitve ne sloni na njem, saj vlade ni zrušil on. Zakaj voliti Zavezništvo Alenke Bratušek? "Slovenijo sem rešila trojke," odgovarja. Foto: RTV SLO
Tarča: Veliko soočenje pred volitvami

Gostje voditeljice Janje Koren so bili Karl Erjavec, Miro Cerar, Dejan Židan, Ljudmila Novak, Franc Bogovič, Alenka Bratušek, Bojan Starman, Igor Šoltes in Zoran Janković. Janez Janša je povabilo zavrnil.

Miro Cerar, čigar stranki ankete napovedujejo najboljši izid, je glede kritik, da še ni predstavil programa, dejal, da so osnovni program že predstavili, ko so ustanovili stranko, volilnega pa še končujejo in bo predstavljen v kratkem.

Sodelovanje, sodelovanje
Kaj pa povezovanje z drugimi strankami? "Kot stranka smo absolutno odprti do čisto vseh strank. Nekoliko smo zadržani do takšnih predstavnikov, ki bi jih po volitvah obremenjevala korupcijska tveganja, a to ne pomeni, da se s strankami nismo pripravljeni pogovarjati," je dejal. O tem, katera stranka jim je programsko najbližje, pa ni želel govoriti.

Karl Erjavec je pojasnil, da so se za povezavo s SD-jem odločili zato, da volivcem ponudijo možnost glasovanja proti Janši in jih tako spodbudijo k volilni udeležbi. Dejan Židan (SD) pa je dodal, da želijo nekaj ponuditi vsem generacijam, zato so se združili tudi s Solidarnostjo.

Za sodelovanje, a bolj z njimi programsko bližjimi pomladnimi strankami, so tudi v NSi-ju, ki so danes roko ponudili SLS-u in SDS-u. Kot je dejala Ljudmila Novak, so bili pohvaljeni, da imajo najboljši gospodarski program in so ga zato pripravljeni deliti z drugimi.

Šoltes si je po "odzivu s terena" premislil in bo sodeloval v kampanji
Dva predsednika strank, Franci Bogovič (SLS) in Igor Šoltes (Verjamem), sta osvojila stolčka v Evropskem parlamentu. Medtem ko je Bogovič prepričan, da bo stranki SLS uspelo volivce v soočenjih prepričati tudi brez njegovega dejavnega sodelovanja, pa si je Šoltes premislil in bo "glede na odziv s terena" dejavno sodeloval v kampanji, čeprav je še pred kratkim napovedoval drugače.

Alenka Bratušek (Zavezništvo Alenke Bratušek) je pojasnila, da se poleg stranke mladih o sodelovanju dogovarjajo tudi "z nekaj civilnimi gibanji". Zoran Janković je znova zatrdil, da krivda za predčasne volitve ne sloni na njem, saj vlade ni zrušil on. Vnovič je povedal tudi, da za poslanca ne bo kandidiral, saj "to ni zanj".

"Ne" Janši in Jankoviću
Predsedniki strank so se morali izreči tudi, ali bi bili pripravljeni sodelovati v koaliciji z Janezom Janšo ali Zoranom Jankovićem. Cerar, Bratuškova, Erjavec, Židan in Šoltes so (bolj ali manj naravnost) dejali, da ne bi sodelovali z nobenim, Novakova bi sodelovala le z Janšo, Starman pa do morebitne Jankovićeve obsodbe nima zadržkov glede sodelovanja z njim.

Kako ustvariti nova delovna mesta?
Bratuškova je priznala, da njeni vladi ni uspelo ustvariti, kot je napovedovala, 60.000 delovnih mest, saj je to "zelo, zelo težko", se je pa obenem pohvalila, da je njena vlada Slovenijo ubranila trojke in da se je gospodarska rast zvišala. Zato je prepričana, da je treba le nadaljevati po poti, ki jo je začrtala njena vlada.

Janković je prepričan, da je treba okrepiti izvoz, največjo težavo pa vidi v t. i. slabi banki, ki jo je označil za "pogrebnika", in odprodaji državnega premoženja. Kritičen je tudi do sledenja priporočilom Bruslja. Priporočila Bruslja je treba spoštovati, a nam vseeno omogočajo dovolj manevrskega prostora, da ne sledimo slepo Evropi, pa meni Cerar in dodaja, da sam sicer nasprotuje prodaji nekaterih državnih podjetij, npr. Telekoma, se pa zavzema za nadzorovano privatizacijo. Tudi Židan pravi, da je za upravljanje državnega premoženja in ne za njegovo odprodajo.

"Ni naloga države, da ustvarja delovna mesta, ampak da ustvarja pogoje zanje," pa je prepričana Novakova, ki je med drugim obiskala podjetnike in ugotovila, da je velika težava birokracija. Šoltes pa ugotavlja, da je največja težava bančni krč, ki ga mora država sprostiti, sledi pa mu davčna politika: "Davki ne smejo samo ubijati, ampak morajo omogočati tudi razvoj."

Od nižjih davkov do gospodarske diplomacije
Bogovič pa verjame, da bi bila rešitev znižana obremenitev dela, torej davek na dogodek, ki bi moral biti nižji za 200 milijonov evrov. Židan vidi tri rešitve: sprostiti bančni krč, nič dvigovanja davkov, vzpostaviti sistem intervencionizma v zadolžena podjetja, Erjavec meni, da je treba pomagati našim izvoznikom z odpiranjem novih trgov (ruski trg, Turčija, Azija), kamor morajo iti tudi politiki, da odprejo pot podjetnikom. Pomembna pa se mu zdi tudi modernizacija Luke Koper in gradnja drugega tira Divača-Koper.

Cerar predlaga še, da bi javne zavode, namenjene starejšim, privatizirali, delavce "umaknili" iz javnega sektorja, ljudem pa omogočili kakovostnejšo starost in privabili tudi ljudi iz tujine.

Starman opozarja, da je nujno zmanjšati obremenitev dela in znižati administrativne ovire, Janković pa bi znova vzpostavil delovanje nekaterih "propadlih" podjetij, npr. Primorja. "S Primorjem smo poskušali, pa se ga ni dalo oživiti," pa opominja Bratuškova.

Lažje zaposlovanje in odpuščanje?
Voditeljico Janjo Koren je zanimalo še, ali so predsedniki strank za fleksibilnejše odpuščanje in zaposlovanje. Cerar, Bratuškova, Janković, Bogovič, Novakova in Starman so za, a le z varovalkami, ki bi onemogočale zlorabe. Podobno meni tudi Šoltes, Erjavec bi zgolj omogočil kakšne oblike dodatnega dela za upokojence, Židan pa je odločno proti, saj je "slovenski delavec že zdaj slabše zaščiten kot v Avstriji".

Tarča: Veliko soočenje pred volitvami