Vodja ljubljanske reševalne postaje Andrej Fink je priznal, da so jih k pripravi tako obsežne vaje, ki so jo začeli pripravljati že na začetku decembra lani, spodbudili tudi novembrski teroristični napadi v Parizu. Vodja oddelka za zaščito in reševanje na Mestni občini Ljubljana Robert Kus je po koncu vaje pojasnil, da je bila tokratna vaja res široko zastavljena - kar se tiče števila in profilov sodelujočih. Z vajo so ugotovili, kako tako različne službe koordinirati, da lahko v taki situaciji kolikor toliko usklajeno delujejo.

Vaja je bila zastavljena zelo realistično, je dejal poveljnik specialne enote policije Milan Pleško. Zaposlene strokovnih služb, od zdravstvenega osebja do policistov, prostovoljnih in poklicnih gasilcev, predstavnikov civilne zaščite ter ekipe za nudenje psihosocialne pomoči ljubljanskega združenja Rdečega križa, so navsezgodaj zjutraj aktivirali zaradi izrednega dogodka na mednarodni nogometni tekmi na stadionu Stožice, ki so jo na tribunah spremljale tudi varovane osebe.

"223 poškodovanih, 40 mrtvih"
Po scenariju je na stadionu prišlo do več eksplozij in streljanja. Skupno je bilo poškodovanih 223 oseb, več kot 40 jih je umrlo, več kot 60 je bilo težje poškodovanih. Izbruhnil je tudi požar. Poleg tega je terorist zajel talce in postavljal določene zahteve. Zato so policisti organizirali ekipo pogajalcev, na koncu pa je specialna enota policije vpadla v prostor, kjer so bili zajeti talci, te rešila, terorista pa ubila, je opisal Pleško.

Prva poškodovanca so na urgenco Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana pripeljali že pred 11. uro, po scenariju je šlo za varovano osebo, ki so jo napadalci na VIP-tribuni ustrelili v trebuh in nogo, ter policista. Pravo dogajanje pa se je na urgenci začelo okoli 11.20, ko so pridrvela prva reševalna vozila s poškodovanci.

Pomoč prišla s celotne Slovenije
Po prvem reševalnem vozilu, ki je pripeljalo ranjenega, so v roku nekaj minut na uvoz urgence pripeljala štiri, kmalu za njimi pa še večje število vozil. Reševalci iz Kranja, Ljubljane, Trbovelj, Sežane, Domžal, Litije, Tržiča in še drugih krajev po Sloveniji so s čeladami na glavi in polno opremo na ramenih vozili poškodovane v urgentni blok.

Triažna ekipa na vhodu v urgentni blok je vsako reševalno ekipo, ki je pripeljala poškodovanca, povprašala o podrobnostih poškodbe in stanju poškodovanca. Pri tistih, ki so bili pri zavesti, so skušali s pogovorom oceniti, kako prizadeti so. Kolegom v urgentnih ambulantah, ki so poškodovane razporejali glede na resnost poškodbe, so sproti poročali o vsakem poškodovancu. Stanje je bilo hektično, saj so se ves čas mešali sodelujoči v vaji in pravi bolniki, ki so jih z reševalnimi ali osebnimi avtomobili vozili na urgenco.

Na urgenci so organizirali tudi ekipe, ki bi poskrbele za informiranje in psihološko podporo svojcev ranjenih, če bi ti prispeli v bolnišnico.

V tokratni vaji so sodelovale vse intervencijske službe, ki bi morale posredovati ob takem dogodku, je v izjavi medijem po koncu vaje povedal vodja reševalne postaje Ljubljana Andrej Fink. Kot je pojasnil, so k sodelovanju v vaji tokrat povabili vse znotraj zdravstvenega sistema, čeprav bi ob takem dogodku v realnosti redkeje prišli na pomoč. Sodelovalo je tudi okoli 300 policistov specialne enote, letalske policijske enote ter Policijske uprave Ljubljana in policijske akademije.

V vajo so vključili tudi 10 slovenskih bolnišnic z njihovimi urgentnimi centri, v katere so fiktivno prepeljali poškodovance, več kot 70 poškodovancev pa so prepeljali na urgenco ljubljanskega kliničnega centra. Kot je dejal Fink, tako velikega odziva niso pričakovali in so z njim zelo zadovoljni.

Priprave od začetka decembra
Priprave na vajo so se začele na začetku decembra, je pojasnil Fink. V prihodnjih 14 dneh bodo posamezne službe zbrale vtise sodelujočih in pripravile poročila svojega današnjega dela. Ta poročila nameravajo nato analizirati, analiza pa bo pokazala, katere so prednosti in morebitne slabosti posameznih služb ter v celotnem sistemu zaščite in reševanja, je pojasnil Fink, ki je tudi poveljnik civilne zaščite v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Že pred tem je travmatolog v UKC-ju Ljubljana Simon Herman, ki je v Ljubljani ocenjeval delo zdravstvenih služb, ocenil, da so strokovne službe v Sloveniji dobro pripravljene. "Naša organizacija v Sloveniji ni slaba v primerjavi z drugimi evropskimi državami," je ocenil.

Ob tako množični nesreči bi v UKC-ju Ljubljana po Hermanovem mnenju verjetno imeli ustrezno število opreme in postelj, težava pa bi bila kader, ki bi ga morali vpoklicati, to pa bi vzelo nekaj časa. Dodal je, da so ravno pred nekaj dnevi uvedli nov sistem aktiviranja zaposlenih, kot velja za gasilce, civilno zaščito ali policiste.

Izpostavil je tudi, da zadnjih šest let ministrstvo za zdravje podpira uvajanje in izvajanje vaj ter usposabljanje ekip nujne medicinske pomoči in bolnišničnih ekip za take izredne dogodke.

"Množične nesreče so del naše realnosti, zato moramo biti nanje pripravljeni. En tip množične nesreče bi lahko bil tudi teroristični napad," je po koncu vaje poudaril Fink. Kako realna je možnost takega napada v Sloveniji, pa ni želel komentirati, saj da to ni njegovo področje.