Grabus je v svojem nagovoru na mednarodnem znanstvenem simpoziju Sožitje med kulturami - poti do medkulturnega dialoga, ki ga je danes na mariborski filozofski fakulteti priredil Center za medkulturno sodelovanje z državami Azije, Afrike in Latinske Amerike, zavrnil očitke, da islam ne sprejema drugačnih pogledov in kultur ali pa da upravičuje nasilje.

"Islam ne pozna diskriminacije na rasni, verski, jezikovni ali narodnostni osnovi. Obstajajo pa muslimani, ki diskriminirajo druge. Muslimani so človeška bitja, ne angeli. Ali ravnajo pravilno, ko to počnejo? Seveda ne," je dejal.

Spomnil je, da je muslimanska skupnost v Sloveniji sodobna, kar moramo negovati, in opozoril, da se v kriznih časih krepijo ekstremisti, zato se je nujno ustrezno odzvati in zaustaviti porast nestrpnosti.

"Razumem, da določeni krogi mislijo, da so samo muslimani krivi za vse, kar se dogaja v svetu, a takšni pogledi nestrpnežev ne bodo privedli do medsebojnega spoštovanja. Tudi mi kot islamska skupnost vedno obsojamo vsa slaba početja, ki jih naredijo muslimani, ampak pričakujemo od širše družbe, da razume, da ima tudi svoboda govora določene meje. Kjer se začne sovraštvo, ne moremo govoriti o svobodi govora," je dejal.

Spoštovanje in sprejemanje sta ključni
Zbrane sta nagovorila tudi upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres in evangeličanski škof Geza Filo. Stres je izpostavil, da različnost med ljudmi lahko vodi do napetosti, ki so predvsem posledica predsodkov in nevednosti. A ta različnost nas vse tudi bogati in od nas je odvisno, ali izberemo eno izmed teh dveh mogočih poti, je dejal Stres. Spoštovanje je lahko po njegovih besedah uspešno le, če je obojestransko in če se spoštujejo človekove pravice.

Tudi evangeličanski škof Filo je poudaril, da sožitja ni mogoče doseči, če se zviška gleda na drugačnega od sebe. Sožitje tako lahko dosežemo le, če vzpostavimo med seboj pravo sožitje. "To pomeni, da drug drugega sprejemamo odprto, brez zadržkov," je dejal. "To je nujno, če hoče človeštvo v današnjih razmerah preživeti," je opozoril.

Poziv k spoštljivemu dialogu
V ločenem odzivu se je v povezavi z incidentom oglasila tudi Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, ki je dejanje označila kot nesprejemljivo. Prepričani so, da bi morali pristojni državni organi v tem in drugih podobnih primerih takšna dejanja preprečevati.

Poudarili so, da se zavzemajo za versko svobodo in mirno sobivanje z vsemi verskimi skupnostmi v Sloveniji, zato zavračajo "vse oblike širjenja predsodkov, sovražnega govora in dejanj, ki so usmerjena proti delovanju verskih skupnosti".

Tudi državljane, nevladne organizacije in medije so pozvali, naj se zavzemajo za spoštljiv dialog z vsemi verskimi skupnostmi ter za spoštovanje vseh ljudi in družbenih skupin.

Onečaščenje prostora za džamijo so v skupni izjavi ostro obsodili tudi Judovski kulturni center, Mini teater in Festival strpnosti v Ljubljani ter ga označili kot napad na vse manjšine in verske skupnosti v Sloveniji. Poudarili so potrebo po ničelni toleranci do takšnih dejanj, še posebej v trenutnih razmerah, "ko bi neobsojanje tovrstnih dejanj lahko spodbudilo nova sovraštva in nestrpne dogodke med prebivalci glavnega mesta".

Odzvali so se tudi na ministrstvu za kulturo in poudarili, da bi si morali vsi prizadevati za strpne in konstruktivne medčloveške odnose. Posebnih ukrepov na ministrstvu sicer ne načrtujejo, "ker so preprečevanju tovrstnih dogodkov namenjena pravna pravila kazenskega prava", so zapisali.