Vlada bo težko uskladila različne zahteve socialnih partnerjev. Foto: BoBo
Vlada bo težko uskladila različne zahteve socialnih partnerjev. Foto: BoBo
Sindikati proti dolgoročnemu varčevanju

Ekonomski-socialni svet (ESS) je obravnaval osnutka Nacionalnega reformnega programa (NRP) in programa stabilnosti, ki ju mora do konca aprila poslati v Bruselj. Ob zadnjem srečanju v marcu so bili tako delodajalci kot delojemalci do reformnega programa zelo kritični, nič bolj optimistični niso po dopolnitvi osnutka. Osnutka NRP-ja in programa stabilnosti 2015-2016 preveva logika varčevanja, v sindikatih pa se zavzemajo za dvig socialne varnosti, je po seji ESS-ja dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

Kot je poudaril, bi morala dokumenta predstavljati "radikalno spremembo poti", a tega v njih ni opaziti. Semolič je zahteval premik na področju plačne politike v korist delavcev, in ne le v korist kapitala.

Varčevanje v korist kapitalu in bogatim
Javne finance ne bi prenesle odprave vseh varčevalnih ukrepov, ker mora biti primanjkljaj prihodnje leto nižji za 200 milijonov oz. za 2,4 odstotka BDP-ja, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.

Soglasje bo težko doseči, saj sindikati nadaljnje varčevanje zavračajo. Najbolj jih jezi zamenjava kratkoročnih varčevalnih ukrepov z dolgoročnimi sistemskimi ukrepi, ki jih je napovedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Prav strukturni ukrepi bi lahko dolgoročno spremenili stanje v družbi, opozarja Branimir Štrukelj iz sindikata šolnikov: "Pokaže, da ni šlo za varčevalne ukrepe, ampak da gre za dolgoročno spremembo razmerij v družbi v korist bogatejšim, v korist kapitala in v škodo tistih, ki dobivamo zgolj plače." Po njegovem mnenju je bistvena težava obeh dokumentov napoved, da bodo učinki kratkoročnih ukrepov spremenjeni v dolgoročne sistemske ukrepe.

Štrukelj bi rad, da Slovenija politiko varčevanja obrne v politiko motiviranega zasebnega in javnega sektorja. Skrbi ga, ker v dokumentih ni niti slutnje, da smo še socialna država: "Nasprotno, če rečete, da boste varčevalne ukrepe, ki naj bi bili posledica hude krize, spremenili v trajne, to pomeni, da ste se odločili za sistematično sesuvanje socialne države in spust kakovosti življenja za vedno."

Kot je še poudaril Štrukelj, ni niti v enem izmed dokumentov zaslediti potrditve tega, da je vlada lani s sindikati sklenila dogovor o plačah, po katerem bi se v javnem sektorju te morale s 1. januarjem prihodnje leto začeti zvišati. Štrukelj se zato sprašuje, ali vlada s tem napoveduje, da se ne bo držala dogovora.

Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek je medtem poudaril, da je vsebina NRP-ja premalo konkretizirana.

Delodajalci varčevanju naklonjeni
Borut Meh z obrtno-podjetniške zbornice (OZS) pa se boji, da bi odprava varčevanja še okrepila pritisk na delodajalce in povzročila zahteve po višjih davkih, ki pa jih po njegovem mnenju že tako obubožano gospodarstvo še bolj obremenilo. Z OZS-ja so po seji ESS-ja prav tako sporočili, da osnutek NRP-ja ne sledi smernicam, zapisanim v letošnjem socialnem sporazumu.

Pri tem so navedli deregulacijo poklicev, ki se je vlada po njihovem mnenju loteva preveč nepremišljeno, in znova opozorili, da mora vlada v novem nepremičninskem zakonu enako obdavčiti poslovne in stanovanjske nepremičnine.
Znova so tudi izpostavili, naj bodo davčne blagajne obvezne za vse, stroške nakupa in vzdrževanja pa naj krije država. A ker naj to ne bi bil zadosten ukrep za zajezitev sive ekonomije, so ob tem predlagali še ugodnejšo davčno zakonodajo, znižanje DDV-ja in uvedbo posebne motivacijske davčne olajšave "vsak račun šteje". Opozorili so tudi na potrebo po celoviti prenovi sistema javnega naročanja.

Da je prezgodaj za ukinjanje varčevanja, se strinja tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Po njegovem mnenju osnutka dokumentov predstavljata bolj želje na papirju: "Bojim se, da iz te moke ne bo kruha." Hribar Milič je ob razmerah, ki vladajo v Sloveniji, pričakoval korenitejše spremembe in jasnejše zaveze. Najbolj pogreša konkretno davčno reformo in reformo javnega sektorja.

Učinkovitejše pobiranje davkov in privatizacija
Vlada si želi učinkovitejše javne uprave, več prihrankov pri materialnih stroških in učinkovitejše pobiranje davkov. Z osnutkom reformnega programa, ki med drugim predvideva davčno reformo, poseg v zdravstvo, spremembe pokojninskega sistema, sistemsko razdolževanje podjetij, privatizacijo in boj proti korupciji, bi rada dosegla stabilizacijo javnih financ in gospodarsko rast.

Sindikati proti dolgoročnemu varčevanju